Bodec nagaja marsikateremu tekaču

Mnogi rekreativni tekači se na dogodek kot je ljubljanski maraton začnejo pripravljati prepozno. V kratkem času želijo nadoknaditi poletno lenarjenje, pretiravanje pa največkrat vodi v težave. Do ljubljanskega maratona vam bodo zato predstavili nekatere najbolj tipične tekaške poškodbe, nasvete, kako se jim izogniti, ter kako ravnati, če nam to ni uspelo.

Tokrat vam bomo predstavili tekaški bodec, katerega bi sicer težko uvrstili med poškodbe, vsekakor pa gre za težavo, ki pogosto nagaja tekačem, zato je prav, da ji posvetimo nekaj vrstic.

Bodec je zbadanje na levi ali desni strani pod rebri, z njim pa se je zagotovo srečal prav vsak športnik. Bolj pogost je pri začetnikih, zanimivo pa je, da je to nadloga vseh rekreativnih športnikov in ne le tekačev. Po neki raziskavi naj bi ga največkrat doživeli plavalci, sledijo pa jim tekači.

Vzrok ostaja nejasen Druga zanimivost je, da znanstveniki še niso ugotovili, kaj je točen razlog, da pride do zbadanja, zato omenjajo več teorij, vsekakor pa bo držalo, da je dejavnikov več. Eden od njih je poln želodec, saj mnogo tekačev, ki tarnajo, da jih je ''zgrabil'' bodec, pove, da so jedli tik pred tekom. Naslednji razlog je nepravilno dihanje. Do nepravilnega dihanja lahko pride, če med tekom veliko govorimo, drugi razlog pa so premalo trenirane dihalne mišice. Tu mislimo predvsem trebušno prepono, ki ima pomembno vlogo pri dihanju tekača. Gre za največjo dihalno mišico, ki se podobno kot ostale mišice razteza in pri naporu tudi utrudi. Takrat se pojavi bodec. Nekatere bodec pogosteje zbada v mrzlem vremenu, lahko pa se pojavi tudi pri teku navzdol in pri prehitrem začetku.

Ker ne poznamo pravega razloga, zakaj do bodca pride, ga je tudi težko preprečiti. Vseeno je priporočljivo upoštevati naslednje nasvete, s čimer boste možnost zbadanja zmanjšali: pazite, kdaj jeste, da ne boste tekli s polnim želodcem; med tekom ne govorite toliko, da bo moteno vaše dihanje; trenirajte trebušne, dihalne mišice, v hladnem vremenu pa se dobro ogrejte.