Vroče poletje, v katerem se je rodil dvoboj velikanov

Zakaj številni trdijo, da je tako? Argumentov, ki podpirajo njihove trditve, je ogromno. Pa začnimo. V prvi vrsti seveda zaradi tega, ker sta se v velikem finalu udarila dva velikana svetovne košarke. Larry Bird, takrat 27-letni zvezdnik Bostona, in Magic Johnson, štel jih je 24. Oba sta imela za sabo pet sezon v ligi NBA, a to je bil njun prvi obračun v finalu, po njem se je rodilo veliko rivalstvo, verjetno eno izmed največjih v zgodovini košarke.

"Znašla sva se na istem mestu ob istem času. Jaz sem potreboval njega, on pa mene. Drug drugega sva silila, da sva bila čim boljša. Res je bilo zabavno," se je leta pozneje velikih obračunov, ki so se nadaljevali tudi v letih za tem, spomnil danes 55-letni Johnson.

Spektakel v finalu je bil zagotovljen tudi zato, ker sta se v njem merila kluba, ki spadata med najboljše vseh časov. Velika tekmeca Boston Celtics in Los Angeles Lakers.

Takrat sta se v finalu udarila prvič v 80. letih, v katerih sta kraljevala. Prvi je bil prvak že leta 1981, ko je osvojil prvega izmed treh naslovov v tistem desetletju. Drugi je bil pred finalom 1984 prvak dvakrat, v letih 1980 in 1982. To sta bila njegova prva od kar petih naslovov v 80. letih prejšnjega stoletja.

In še nekaj je dejstev, ki pričajo, da je bil finale 1984 res neponovljiv. V njem je nastopalo kar nekaj imen, ki so se pozneje uvrstila v hišo slavnih. Na strani Bostona Kevin McHale in Robert Parish, pri Los Angelesu Kareem Abdul-Jabbar in James Worthy.

Tudi trenerja, ki sta sedela na klopeh obeh ekip, sta košarkarska velikana. K. C. Jones je vodil Boston, Pat Riley pa Los Angeles. Lastnika moštev prav tako. Šef prvega je bil Red Auerbach, na čelu drugega pa legendarni Jerry West.

In tako se je finale leta sezone 1983/84, to je bila krstna sezona legendarnega Davida Sterna v vlogi komisarja lige, 27. maja 1984 začel. Sledilo je sedem tekem in 17 srhljivih dni. V prvi tekmi so pred nekaj manj kot 15 tisoč gledalci v nabito polni dvorani v Bostonu zmagali gostje s 115:109.

Los Angeles je po sedmih minutah igre prišel do vodstva s 24:9 in ga obdržal do konca. Blestel je 37-letni Jabbar, ki se je ustavil pri 32 točkah. Johnson je pokazal vsestransko predstavo in tekmo končal pri 18 točkah, desetih skokih in šestih podajah.

Moralo bi biti 2:0

Druga tekma, prav tako v Bostonu, je bila veliko bolj razburljiva. Prvo četrtino je dobil Boston za devet točk, drugo Los Angeles za osem. Drugi polčas je bil zelo izenačen, gostje pa so imeli zmago na dlani. Le 18 sekund pred koncem so vodili s 113:111 in imeli žogo, a jo je Worthy nespametno izgubil, darilo je sprejel Gerald Henderson in poskrbel za podaljške. Tam je zmago s 124:121 s trojko tik pred koncem tekme Bostonu priskrbel Scott Wedman in serijo izenačil na 1:1.

"Dobili smo, po kar smo prišli. V Los Angeles gremo z izenačenim izidom, zdaj bomo serijo nadaljevali pred domačimi navijači," je bil po tekmi miren trener Los Angelesa Riley. Veliko bolj konkreten je bil prvi zvezdnik Bostona. "Morali bi zaostajati z 0:2. Lahko smo zelo srečni," je povedal Bird, ki je na drugi tekmi prispeval 27 točk in 13 skokov.

Prva v Los Angelesu je bila tekma rekordov

V prvi tekmi v Los Angelesu so gledalci, zbralo se jih je prek 17 tisoč, videli pravo rapsodijo domače ekipe. Los Angeles je zmagal kar s 137:104. Kar 47 točk v tretji tretjini, kolikor so jih Bostonu nasuli njegovi košarkarji, je rekord.

Johnson je prispeval kar 21 podaj za zmagovalce, kar je še danes rekord finalov, in dodal tudi 11 skokov. Jabbar se je ustavil pri 24 točkah. "Igrali smo kot reve," je po tekmi povedal Bird, dosegel je 30 točk. Boston je doživel najvišji poraz v končnici do takrat.

Kako je Magic postal Tragic

Očitno so košarkarji Bostona resno vzeli besede svojega prvega zvezdnika, na drugi tekmi v Los Angelesu so namreč pokazali povsem drugačen obraz. Igrali so trdo, na trenutke tudi umazano, zato ne čudi, da je bila tekma vseskozi na robu incidenta. Kljub temu je imel Los Angeles spet vse v svojih rokah.

Manj kot minuto do konca je vodil s 113:108, a napaka Johnsona je gostom ponudila priložnost za podaljške, s pridom so jo izkoristili. Tudi v podaljških je bil prvi zvezdnik Los Angelesa tragična osebnost tekme, 35 sekund do konca je zgrešil dva prosta meta. Gostje so ponujeno spet izkoristili in prišli do zmage s 129:125.

"Tragic Johnson" so vedno domiselni ameriški poročevalci po tej tekmi poimenovali prvega zvezdnika domačih. Finale je bil izenačen na 2:2 in se je selil nazaj v Boston.

So namerno pokvarili klimatsko napravo?

Peta tekma je bila zelo kontroverzna. V dvorani v Bostonu ni delovala klimatska naprava, košarkarji so igrali v peklenski vročini. Namerili so prek 35 stopinj Celzija. Bilo je celo tako zelo hudo, da je sodnik Hugh Evans med tekmo kar omedlel. Skorajda neregularne razmere za igro so dobro izkoristili domači in zmagali s 121:103.

Bird je spet blestel, ustavil se je pri 34 točkah in 17 skokih, gostje so bili po porazu seveda razočarani in jezni na organizatorje. "Vsi govorijo o napaki na klimatski napravi, a sam sem prepričan, da to ni naključje," je povedal Johnson, očitno prepričan, da so pri Bostonu v želji po zmagi igrali umazano.

Odločitev je padla na zadnji

Na šesti tekmi v Los Angelesu je odločitev padla v zadnji četrtini, domači košarkarji so jo dobili za 15 točk in zmagali s 119:108. Bird je zbral 28 točk, 14 skokov in osem podaj, a to ni bilo dovolj. Jabbarjevih 30 točk in 12 skokov je Los Angeles popeljalo do zmage, serija je bila izenačena na 3:3 in jasno je bilo, da bo odločitev o tem, kdo bo dobil maratonsko košarkarsko srhljivko, padla v Bostonu.

Tri dni pozneje, v Bostonu, tokrat so bile razmere za igro veliko bolj prijetne, je odločitev padla. S 111:102 so zmagali domači, ki so vodili skozi celotno tekmo. Po treh četrtinah je bilo njihovo vodstvo 13 točk in zdelo se je, da se gostje ne morejo več približati, a bi jim skorajda uspelo. Nekaj več kot minuto do konca so se približali na 102:105, to pa je bilo tudi vse.

Do konca tekme se niso več približali in Boston je lahko proslavljal nov naslov prvaka, takrat že 15. v klubski zgodovini. Veliki junak finala, kot ga nikoli poprej in potem nismo več videli, je bil seveda Bird. Najbolj koristni košarkar rednega dela sezone je bil pričakovano izbran tudi za najboljšega v finalu. Kako tudi ne bi bil. V finalu je v povprečju prispeval 27 točk in 14 skokov.

"To je to, kar ga dela velikega. Če smo potrebovali koš, ga je dal. Če je ekipi koristil skok, je uspešno skočil pod obročem. Vedno je vedel, kaj ekipa potrebuje, da zmaga. Neponovljiv je," enega najboljših košarkarjev vseh časov takrat ni mogel prehvaliti takratni direktor Bostona Danny Ainge. In imel seveda prav.