Prepelič: Polne Stožice? Komaj čakam

Ob koncu evropskega prvenstva mlajših članov sta si Zmago Sagadin in Klemen Prepelič na dokaj čustven način stisnila roki. Oba sta vedela, da se z zadnjo reprezentančno tekmo v Stožicah ne zaključuje le njuno sodelovanje v izbrani vrsti, temveč da je tudi na njuni klubski poti prišlo do razcepa. Trener Heliosa je prepričan o tem, da bo 188 cm visoki košarkar postal eden najboljših evropskih branilcev, zato je selitev iz Domžal pod okrilje ljubljanskega evroligaša označil za pravo potezo v pravem trenutku. "Hvaležen sem mu za vse, kar je storil zame. To sem mu tudi povedal. Zagotovil mi je, da bom ob dobrem delu postal eden od ključnih košarkarjev slovenske reprezentance v prihodnosti. Veliko mi pomeni, da verjame vame," se zadnjega pogovora s Sagadinom spominja Prepelič in priznava, da je iz sloga, ki ga goji trener Sašo Filipovski, jasno razvidno, da gre za "učenca". "Če bi govoril v odstotkih, bi dejal, da je Filipovski prevzel več kot 50 % delovnih elementov. Treningi so podobni, vizija pa enaka. Sašo je trener, ki je košarkarsko zelo dobro podkovan, zato verjamem, da se lahko še veliko naučim," pravi ena od ključnih okrepitev Uniona Olimpije pred novo sezono.

Prepelič je trenerjevo zaupanje v "zmajevem" gnezdu začel upravičevati že na pripravljalnih tekmah, dobro je nastopil tudi v superpokalu, po nekoliko manj opazni predstavi v prvem krogu lige ABA pa je nato nase opozoril v obračunih s Splitom in Crveno zvezdo. Zdaj ga čaka še krst v evroligi, torej trenutek, na katerega je dolgo čakal. "Na mizi sem imel veliko ponudb. Prav evroliga je bila na koncu ena od tistih uteži, ki so tehnico nagnile na ljubljansko stran. Verjamem, da se v tem okolju lahko razvijem v vrhunskega igralca. Ne vem povsem natančno, kaj me čaka na tej ravni. Delni vpogled sem dobil na pripravljalnem turnirju v Italiji, a to še ni bilo pravo tekmovanje. Zdaj gre zares," pravi še ne 20-letni Bistričan, ki bo prvo evroligaško tekmo odigral v Cantuju, že prihodnji teden pa upa, da bo lahko prisluhnil bučnemu navijanju polnih Stožic. "Med četrtfinalno tekmo EP U-20 sem lahko deloma videl, kako je, ko se zasliši navijanje s tribun. Upam, da bo v evroligi dvorana polna. Uf, polne Stožice … Komaj čakam. Jasno pa je, da bomo navijače privabili predvsem z dobrimi igrami," razmišlja nekdanji član mariborskega Branika in domžalskega Heliosa, ki želi v Stožicah nastopiti tudi na domačem evropskem prvenstvu 2013.

Z Olimpijo je podpisal triletno pogodbo, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo toliko časa vztrajal v Stožicah. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo Ljubljani v slovo pomahal že po enem letu. Tudi sam ne izključuje takšnega scenarija. "Stvar je jasna. Imam triletno pogodbo, ki pa vključuje tudi jasno določeno odškodnino. Ob primerni ponudbi lahko torej po vsaki sezoni odidem. Če bo do tega resnično prišlo, bo verjetno zadovoljstvo obojestransko. Klub bo dobil odškodnino, jaz pa pogodbo v večjem evropskem klubu," razmišlja Prepelič, ki v svoji igri stavi predvsem na polivalentnost.

"Položaja visokega branilca in klasičnega krila se vse bolj združujeta, sam pa lahko priskočim na pomoč tudi kot organizator igre. Osebno pa se najbolj znajdem na položaju številka dve, saj lahko kreiram zase in za ekipo," pravi Klemen in ob tem namigne, da je takšen tip igralca tudi njegov sokrajan Sani Bečirović. Slednji velja za njegovega vzornika, kar je vse bolj razvidno tudi iz sloga igre, mimike in drugih potez. Tudi pri številki, ki jo bo nosil v Ljubljani, je mislil na Sanija, čeprav priznava, da bo sedmico na hrbtu in prsih nosil tudi očetu na čast. "Hm, velikokrat slišim, da sva si podobna. S Sanijem naju veže čvrsta vez, stara desetletje in pol. Ko je Sani skupaj z mojim očetom igral v Slovenski Bistrici, sem pogosto obiskoval treninge in tekme. Ko sem se povsem navdušil za košarko, pa je bil že na vrhuncu kariere. Ob poletnih treningih sem mu pogosto pomagal. Želim slediti njegovim stopinjam," o podobnostih z zdaj že nekdanjim slovenskim reprezentantom, ki te dni čaka na prestop v Iran, razmišlja Prepelič.