Nekdanji slovenski selektor si je v zadnjem trenutku premislil

Za slovenskim trenerjem Juretom Zdovcem so izjemno pestri in dolgi tedni preobratov in odločitev, v katerih pa je 56-letni slovenski strokovnjak pretekli petek vendarle dočakal epilog in dobil novo službo. Nekdanji košarkar bo v novi sezoni prevzel trenerski stolček turškega Bursaspora, kjer pa ga po finančnih težavah ekipe čaka vse prej kot lahka naloga. Zdovc se po več kot letu dni brez trenerskega dela, v katerem se je spopadal tudi z zdravstvenimi težavami, zdaj spočit veseli novega poglavja in začetka gradnje novih temeljev turške ekipe, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v turškem državnem prvenstvu in Fibini ligi prvakov.

Čeprav je bil nekdanji slovenski selektor po slovesu od Žalgirisa aprila lani do zdaj brez kluba, pa ga je v svoje lovke v tem času želelo uloviti kar nekaj klubov, ki pa slovenskemu trenerju niso bili pogodu. Nekdanji izjemni košarkar in nosilec zlatih odličij z evropskih prvenstev v letih 1989 in 1991 je pred epizodo v Litvi vodil tudi pariški Metropolitans 92, še prej pa je med drugim že vodil en turški klub, in sicer Gaziantep v letih 2013–2015, s katerim je v Eurocupu leta 2014 osvojil tretje mesto. V njegovi trenerski biografiji med drugim najdemo tudi Petrol Olimpijo, Cedevito, AEK, Iraklis in Spartak Saint Petersburg, na čelu katerega je bil leta 2012 razglašen za najboljšega trenerja v Eurocupu. 

Zdovc konec januarja letos v Stožicah na tekmi Cedevite Olimpije, na kateri so se poklonili Dušanu Hauptmanu. Foto: Grega Valančič/Sportida

Še kot košarkar je Zdovc pripadal vrhunski generaciji košarkarjev iz nekdanje Jugoslavije, ki je kraljevala v evropski košarki ob prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, leta 2021 pa je bil po Ivu Daneuu kot drugi Slovenec sprejet v Hišo slavnih Mednarodne košarkarske zveze. Po koncu igralske kariere je med drugim dvakrat sedel tudi na selektorskem stolčku Slovenije, za katero bo iz Turčije stiskal pesti tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu.

Jure, pred nekaj dnevi je po preobratu postalo uradno, da boste prevzeli ekipo Bursasporja, čeprav je bilo pred tem rečeno, da ste tik pred odhodom na Poljsko. Kaj se je dogajalo v zadnjih dneh pred podpisom pogodbe?

Vse skupaj se je zgodilo zelo na hitro. Pravzaprav sem bil že dogovorjen s poljsko ekipo Slask Wroclaw, pa se je hitro vse obrnilo. Že tako je za mano burno poletje, dolgo časa sem se pogovarjal z Bešiktašem, vse skupaj je trajalo tri tedne, če ne še več, a so se stvari ekspresno zasukale v mojo škodo in kar naenkrat sem na koncu ostal tako brez agenta kot brez kluba.

Po vsem burnem dogajanju, zatem ni bilo kaj veliko več odprtega, mi misel, da bi moral znova dolgo čakati na pravo priložnost, res ni bila pogodu. Vemo, da v zadnji sezoni zame ni bilo primernega kluba, tako da sem na vsak način hotel začeti delati. Prost je bil še Slask, ki sicer igra v EuroCupu, potem se je naenkrat odprla ponudbo z Burso, ki pa je malce tvegana, saj je klub izgubil glavnega sponzorja, tako da se zdaj pobira in gradi na novo. Ni preprosto, a ponudba je prišla res čez noč in je bila boljša od tiste iz Poljske. Tudi te ljudi poznam že od prej, ker sem se z njimi pred približno tremi leti pred začetkom epidemije koronavirusa pogovarjal, a me takrat niso prepričali. Zdaj pa se je zgodba odvila v pozitivno smer in na koncu sem se odločil za Burso.

WELCOME 🤝 JURE ZDOVC

Kulübümüz, Sloven Başantrenör Jure Zdovc ile anlaşmaya varmıştır. Kendisine hoş geldin diyor, kulübümüzün çatısı altında başarılı sezonlar diliyoruz. 🐊💚 pic.twitter.com/wEDQV8nfIP

— Bursaspor Basketbol (@BsBasketbol) July 7, 2023

Pred vami je torej dolgo in naporno poletje s selitvijo v Turčijo. Ste se že lotili dela?

Selitev me čaka avgusta. Zdaj je pred mano najtežji del, ker moramo sestaviti ekipo iz ničle, tako da ni preprosto. Ogromno je pregovarjanja, dogovarjanja, veliko časa sem že in bom še za računalnikom. To je delo, ki ga večina trenerjev, tudi jaz, ne mara, ker ni na igrišču, ves čas si na telefonu. A kar je treba storiti, ni težko, zdaj si moram hitro organizirati strokovni štab, tako da bo potem tudi s pomočniki vse lažje in bomo vse skupaj lažje obrnili v celoto.

Omenili ste že finančne težave Bursasporja. Ste se že kaj pogovarjali z vodstvom, kako bo s sestavo igralskega kadra, kakšen bo proračun ekipe? Vemo, da je bila Bursa v preteklih sezonah v Eurocupu močan tekmec, ne nazadnje je to na svoji koži občutila tudi Cedevita Olimpija.

V klubu se bo vse začelo znova, položaj ni lahek, a jaz vse skupaj dojemam kot dober izziv. Klub so po pretekli sezoni zapustili vsi glavni akterji, tako da bo sledila temeljita prenova, igrali pa bomo v ligi prvakov, ne v Eurocupu. Proračun ne bo tako visok kot prejšnja leta, a kot sem rekel, bo to zame poseben izziv, predvsem pa se veselim, da bom lahko spet delal in ustvarjal.

V zadnji sezoni ste bili brez kluba. Ste se v tem obdobju morda pogovarjali s kakšnim drugim klubom? Vemo, da zdaj v V Bursi ga čaka popolna prenova ekipe. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko začetku poletja ponudb ni manjkalo.

Da, ponudb je bilo že prej kar nekaj, a če sem povsem odkrit, sem sam malce razvajen, ker klubov, ki bi me lahko finančno zadovoljili, ni veliko. Trenerjev je vedno več, vemo, da to ni lahek posel, in mislim, da ne poznam trenerja, ki ne bi vsaj enkrat v svoji karieri vsaj eno sezono, če ne dve, moral čakati na pravo priložnost. Ni lahko, sploh če si tujec, domačega trga, kot vemo, pa ni. Tako da, kot sem rekel, imel sem nekaj ponudb, a nič takšnega, da bi me zares pritegnilo ali zanimalo, da bi podpisal. Vse do zdaj.

S čim vse pa ste se ukvarjali v času, ko ste bili brez kluba? Vam je mogoče ta dodaten odmor celo dobro del, da ste se malce odmaknili od dogajanja v košarki?

Zagotovo je prišel prav. Dejstvo je, da ko padeš v ta trenerski ritem dela, kot sem zdaj v zadnjih treh dneh, je to potem služba, ki traja 24 ur na dan brez prostih dni. In tudi pred tem sem po koncu sezon vedno potreboval kar nekaj časa, da sem začel spet normalno delovati. Potem se je spet težko vrniti. Tako da sem ta čas res dobro izkoristil, imel sem tudi nekaj zdravstvenih težav z očesom, ker so se nekatere stvari pri določeni operaciji zapletle, tako da sem potreboval nekaj mesecev, da sem to saniral. Malo sem tudi potoval, zdaj pa je napočil čas za nov izziv.

Verjetno pa v tem vmesnem obdobju niste povsem pozabili na košarko in ste spremljali dogajanje na trgu in v ligah?

Seveda, brez tega ne gre. Košarka je na televiziji skoraj vsak dan, ves čas se dogaja, tako da sem ohranjal stik. Zdaj pa sem zadovoljen, da bom znova tudi sam del tega dogajanja.

Poglavje v Žalgirisu se ni končalo po njegovih željah. Foto: AP / Guliverimage

Vaša zadnje trenerska epizoda z Žalgirisom se ni izšla po vaših željah. Kako zdaj po toliko časa gledate na to izkušnjo?

To je bila zame fantastična izkušnja. Evroliga je res izjemna liga po kakovosti, organizaciji in tudi po intenzivnosti. Sam veliko raje gledam tekme evrolige kot ligo NBA. Imel sem to smolo, da sem v Žalgiris prišel s figo v žepu, ker so bili oni takrat pravzaprav že dogovorjeni z drugim trenerjem in sem tako sam pokril luknjo, ki je nastala, le da je bila ekipa tudi precej stara in nekonkurenčna. A mi ni žal, bila je res odlična izkušnja, delal sem z odličnimi ljudmi in košarkarji. Mislim, da s takšno ekipo nikomur ne bi bilo lahko, niti trener, ki je prišel za mano, ni imel bistveno boljših rezultatov, hitro so izpadli tudi v domačem prvenstvu. Ekipa preprosto ni bila konkurenčna, tega sem se pred prihodom v Litvo tudi zavedal, a če na tvoja vrata potrka evroligaški klub, potem mu ne rečeš ne.

Ko ste že ravno omenili evroligo, ta se v zadnjih sezonah vse bolj zapira in postaja dostopna le še finančno res razvitim klubom, tako da je težko priti zraven oziroma potem biti konkurenčen. Kako to po vašem mnenju vpliva na razvoj evropske klubske košarke?

Če gledamo širše, je to postala resna težava. Dober kazalnik je bilo dogajanje pred začetkom lanske sezone, ko so izključili tri ruske klube in so imeli potem v vodstvu tekmovanja kar nekaj težav pri iskanju klubov, ki bi te ekipe lahko oziroma sploh želeli zamenjati. Tudi letos je bilo podobno, ko je igranje v evroligi zavrnila Gran Canaria. Dejstvo je, da klub za evroligo potrebuje res dober proračun s širokim in kakovostnim kadrom, ker se lahko zgodi, da imaš v enem tednu tudi štiri tekme. Potrebuješ zasebno letalo, v ozadju je še ogromno malenkosti, ki so nujne, če želiš biti uspešen oziroma sploh preživeti. Klubi se tega dobro zavedajo.

Gran Canaria, ki je pod vodstvom Jake Lakoviča letos osvojila Eurocup, je zaradi finančnih razlogov zavrnila igranje v evroligi. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

A evroliga je res kakovostno tekmovanje, všeč mi je, da se ne opozarja na posameznike oziroma ni takšnega zvezdništva, kot je v NBA. Preprosto, če igraš dobro, se to prepozna, če ne, te hitro ni. Tako da ima evroliga svojo draž, a tako kot povsod je tudi tukaj denar sveta vladar. Že da klub samo igra na dveh frontah, mora imeti močan kader in dobro zaledje. Ogromen korak sta v zadnjih sezonah naredila Partizan in Crvena zvezda, kjer so vodilni v ta projekta vložili milijone, hkrati pa je to rivalstvo še dodaten naboj za obe ekipi, da delata še boljše.

Nekajkrat smo vas v pretekli sezoni opazili tudi na tekmah Cedevite Olimpije, za katero ni najbolj briljantna sezona, sploh v Eurocupu se je zgodba končala hitro in klavrno. Tudi v Ljubljani se zgodba po svoje zdaj začenja znova, kaj menite o trenutnem dogajanju v klubu?

To je bolj vprašanje za vodstvo Cedevite Olimpije, a sam mislim, da odgovorni vedo, kaj delajo. Mislim, da je novi športni direktor Vlado Ilievski prava izbira za ta klub in res sem vesel, da je prevzel to vlogo. Prepričan sem, da bo skupaj z upravo znal potegniti prave poteze. Zagotovo ni lahek položaj, to ni sredina, v kateri je lahko delati, sam pa sem prepričan, da bodo znali s proračunom narediti pravilne poteze. Mislim, da v klubu dobro razmišljajo, zdaj imajo tudi vrhunskega trenerja, tako da jim res želim dobro sezono. Je pa tu treba poudariti, da bo treba biti strpen, ker smo ljudje oziroma navijači večkrat prehitro nervozni in neučakani pri stvareh, ki potrebujejo čas. Ne le Cedevita Olimpija, vsi klubi vlagajo, vsi košarkarji trenirajo in srčno si želim, da bo zgodba v novi sezoni v Ljubljani stekla po planih. Se pa strinjam, da bo morda za začetek boljše morda nekoliko stopiti na zavoro ter nato toliko bolj dodati na plin.

Med letoma 2008 in 2009 ter letoma 2014 in 2016 je bil tudi selektor slovenske reprezentance. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Še pred začetkom novega klubskega obdobja pa se nezadržno bližata tudi novo reprezentančno okno in svetovno prvenstvo, kamor se bo z velikimi apetiti podala tudi Slovenija. Kako sami ocenjujete možnosti te ekipe? Tudi orisi preostalih reprezentanc so vse jasnejši.

Vsi vemo, da je v slovenski izbrani vrsti v zadnjih letih ogromno odvisno od Luke Dončića, tako da si res želim, da bo Luka zdrav, motivacija ni vprašljiva, ker je pri njem vedno na najvišji ravni. Za kakšne napovedi je zdaj res še prezgodaj, ker se lahko v pripravljalnem obdobju stvari še zelo spremenijo, nehote se zgodijo poškodbe, kakšne odpovedi. Je pa dejstvo, da ima Slovenija ekipo, konkurenčno najboljšim, četudi se je reprezentančno upokojil Goran Dragić in čeprav se je poškodoval Edo Murić.

Svetovno prvenstvo je po mojem mnenju malce močnejše tekmovanje od olimpijskih iger, kjer je ekip manj, a na vseh teh velikih tekmovanjih je ogromno odvisno tudi od sreče, ker je tekem ogromno. Sestaviti se morajo vse stvari od prve do zadnje. Že en slab dan ali pa en nor dan nasprotnika lahko vse spremeni, kar smo dobro videli na lanskem evropskem prvenstvu. Na vseh teh prvenstvih pa sta na koncu zadovoljni samo dve ekipi – prva in tretja. Na teh tekmovanjih je sistem res krut, a na koncu koncev je enak za vse. Fantom seveda želim vse najboljše in verjamem, da imajo pravo kakovost za dober rezultat. 

Preberite še:

Sportal Nikolić v Francijo, Powell ostaja v Dončićevem Dallasu

Sportal Španci se bodo poklonili Dončiću