Kakšna je dediščina EuroBasketa 2013?

Medtem ko primerjava med željami in končnim rezultatom slovenske reprezentance ter predvsem ocene o delu selektorja Božidarja Maljkovića v javnem košarkarskem diskurzu še ponujajo poligon za kresanje nasprotujočih si mnenj, pa je stopnja enotnosti precej višja pri vprašanju organizacijske kakovosti EuroBasketa. Čeprav s pomanjkljivimi izkušnjami in okleščenim proračunom, ki je narekoval organizacijsko skromnost, je vodstvu tekmovanja uspelo pripraviti všečen in spoštovanja vreden projekt, zato pohvale po slovesu vseh delegacij ne presenečajo. Košarkarski blišč je večji del septembra pozornost s številnih negativnih področij preusmeril na pozitivne dele. Po nekaj prespanih nočeh pa je napočil čas za streznitev, vrnitev v običajne življenjske tirnice in tudi oceno o zapuščini evropskega prvenstva.

Brez novih dvoran, a …

In kakšna je dediščina EuroBasketa 2013? Čeprav ne gre zanemariti nemerljivih promocijskih in tudi psiholoških učinkov, ki so lahko v časih socialne in gospodarske krize zelo pomembni, pa so seveda pri proračunsko tako velikih projektih ključni odgovori na finančna vprašanja. Na ta bo treba počakati vsaj do konca leta, ko bodo plačani vsi računi in opravljena končna poročila. Toda že slab teden po koncu prvenstva je mogoče slutiti, da bo končna bilanca pozitivna. Organizatorje bi namreč lahko v rdeče številke pahnilo zgolj grobo kršenje partnerskih dogovorov, česar pa se, kot enotno poudarjajo, ne bojijo. Ob tem namigujejo, da utegnejo z ugodnimi podatki postreči tudi poročila o finančnih učinkih, ki niso neposredno vezani na samo organizacijo.

Pomembna dediščina prvenstva pa je tudi dvoranske narave. EuroBasket v nasprotju s prvotnimi načrti resda ni prinesel nobenega novega objekta, kar pa, predvsem ob resnih pomislekih o rentabilnosti in uporabnosti nerealnega ptujskega projekta, ni slab podatek. Prvenstvo je potekalo v posodobljenih dvoranah, ki bodo lahko v prihodnje delovale v finančno obvladljivih okvirih in pripomogle k razvoju lokalnega športa. Na račun prvenstva so v partnerskih občinah uspešno črpali evropska sredstva za obnovo objektov. Največjih sprememb je bila deležna jeseniška dvorana Podmežakla, nekoliko manjših koprska Bonifika, z zgolj kozmetičnimi popravkih pa so kriterijem FibeEurope ugodili v celjskem Zlatorogu ter obeh ljubljanskih dvoranah (Tivoli in Stožice). Skupno je bilo v dvorane vloženih slabih deset milijonov evrov.

Delo še ni končano

"Najbolj sem ponosen na to, da nam je uspelo zbrati skupino ljudi, ki je delovala zelo homogeno. Neizmeren delež so prispevali tudi prostovoljci, brez katerih prvenstvo ne bi bilo to, kar je bilo. Z omejenimi sredstvi smo poskrbeli za promocijo košarke, o kateri se bo še dolgo govorilo. Naše dobro delo se zelo lepo zrcali v strateško odlični zgodbi o maskoti Lipku, ki je premikal meje," pa slab teden po koncu prvenstva razmišlja prvi mož organizacijskega odbora Aleš Križnar, sicer direktor družbe EP 2013. Za to pravi, da jo čaka še veliko dela. "Ko se je prvenstvo končalo, smo bili zgolj na dveh tretjinah opravljenega dela. A že zdaj lahko govorimo o uspešnem projektu, katerega pomembna dediščina so tudi vsa pridobljena znanja, tako imenovani 'know-how', ki ga je mogoče prenesti na več področij," poudarja Križnar.

Naval v košarkarske šole

Na končna finančna poročila pa s trdnim prepričanjem o presežku prihodov nad odhodki čakajo tudi na sedežu Košarkarske zveze Slovenije. "Denar bomo vložili v razvoj in naredili korak naprej v mlajših kategorijah. Jasno, naša dolgoletna želja je tudi gradnja košarkarskega centra, a bomo pri teh načrtih zelo previdni in realni," poudarja Matej Avanzo, direktor članskih reprezentanc, vodja marketinga in projektov ter namestnik generalnega sekretarja KZS, ter ob tem izpostavlja zadovoljstvo vseh pokroviteljev. "Ko podpisujemo pogodbe s pokrovitelji, se ne osredotočamo na rezultat, temveč na zgodbo. Letos smo dokazali, da smo se sposobni lotiti najtežje izvedljivih zgodb. Zavedamo se, da brez pokroviteljev ni zveze. Od države v teh težkih časih ne smemo pričakovati več denarja. Veseli pa nas, da nam je v teh težkih časih dovoljeno razmišljati o strategiji za prihodnost. Pogodbe imamo namreč podpisane do leta 2015 ali celo 2016," pripoveduje eden od dveh ključnih operativcev na sedežu zveze.

Pomemben učinek evropskega prvenstva pa je že mogoče čutiti tudi v košarkarskih šolah. Po prvih podatkih se je zanimanje za vpis povečalo za krepko več kot 30 odstotkov. "Košarka je dobila nov zagon. Naloga zveze in klubov je zadržati to maso otrok v košarki. To nam lahko uspe le z večletnim dobrim strokovnim in marketinškim delom," dodaja Avanzo.