Igor Kokoškov: Goran Dragić ne potrebuje zaščite

Po Božidarju Maljkoviću je Igor Kokoškov drugi tuji selektor, ki bo poveljeval slovenski košarkarski izbrani vrsti. Za tiste, ki ga ne poznate najbolje, lahko povemo, da se je ob njegovem imenu velikokrat pojavil pridevnik prvi. Zaradi nesreče je zgodaj končal košarkarsko kariero, hitro pa se je podal v trenerske vode in kot najmlajši trener vodil beograjsko člansko ekipo. Kot prvi iz Evrope je deloval v ZDA, kjer je bil sprva član trenerske ekipe v študentski ligi. Kot prvi neameriški trener je dobil tudi službo v ligi NBA, v kateri je že petnajst let. V tej sezoni je v strokovnem štabu kluba Utah Jazz, nedavno pa so ga vodilni na Košarkarski zveze Slovenije imenovali za selektorja naše reprezentance. Izkušnej z izbrano vrsto ima ogromno, saj je sedem let vodil Gruzijo. Njegova prva naloga bo, da prek kvalifikacij popelje Slovenijo na evropsko prvenstvo. A se tu ne misli ustavljati.

Kaj veste o Sloveniji kot državi? Veliko, odraščal sem v Beogradu v nekdanji Jugoslaviji, zato imam veliko prijateljev, ki sem jih že prej poznal iz sveta košarke. Poznam ljudi, kulturo. Kot otrok sem veliko časa preživel v Sloveniji. In seveda je košarkarski fenomen. Ko Američanu rečejo, da ima Slovenija le dva milijona prebivalcev, so šokirani. Tako malo prebivalcev imate in toliko vrhunskih športnikov. Res ste posebni.

Potem veste, kdo je Peter Prevc? Peter Prevc? Spomnite me …

Trenutno je najbolj vroč slovenski športnik, sicer pa je smučarski skakalec. Ko smo bili v Jugoslaviji, sem poznal vse smučarje: Roka Petroviča, Bojana Križaja … Odraščali smo z njimi. Več sem vedel o zimskih športih kot danes. Danes sem zaradi Novaka Đokovića, ob košarki seveda, bolj usmerjen proti tenisu.

Živite v Salt Lake Cityju, kjer so bile leta 2002 zimske olimpijske igre. Ste kdaj smučali? Prenehal sem, ko sem se začel ukvarjati s košarko. Kot družina smo potovali v Kranjski Goro. V Sloveniji smo bili velikokrat na počitnicah. Zdaj delam v Salt Lake Cityju. Do zdaj sem se nahajal le na relaciji hotel–dvorana. Sicer pa je narava prelepa. Park City je oddaljen 30 minut. Spominja me na Alpe in smučarska središča. Kot da sem v Sloveniji (smeh, op. p.).

Slovenci smo znani kot smučarski narod. Torej morate spet obuditi ta šport, da se boste lažje poistovetili z našim narodom. (Smeh, op. p.). Zelo težko … Imam ogromno dela. Ljudje me sprašujejo o hobijih in jim pravim, da jih nimam oziroma je to košarka. Zdaj je moj novi projekt slovenska reprezentanca, ki mi bo vzela veliko časa. Košarka je moj hobi, potem pa spet košarka (smeh, op. p.).

Šalo na stran. Katera oseba vam prva pade na pamet, ko slišite za Slovenijo? Ozko sem specializiran. Najbolj poznam ljudi iz sveta košarke. Tiste, ki so pustili pečat v evropski in svetovni košarki. Moja asociacija na Slovenijo so košarkarji in veliko število vrhunskih košarkarjev. Profesionalna deformacija (smeh, op. p.).

Prihod v slovensko reprezentanco za vas ne bo predstavljal prevelike ovire, saj poznate veliko ljudi. Z generalnim sekretarjem Rašom Nesterovićem ste prijatelji, družinski prijatelji ste z našim najboljšim košarkarjem Goranom Dragićem … Na splošno nimam težav. Do ljudi sem odprt. Vsakemu izrazim spoštovanje. V Gruzijo sem odšel brez poznavanja kogarkoli. Ustvarjaš odnose in spoznavaš ljudi. Bo pa lažje, ker poznam nekaj ljudi, ki jim lahko rečem prijatelji. A je delo selektorja izjemno profesionalen poklic, zato se mora vsak tako tudi obnašati. V mojem položaju je to olajšava, vendar skrajno resen posel.

Ali se vam je pot na slovenski selektorski stolček odprla prav zaradi teh poznanstev? Ta tema je zanimiva. Moram biti iskren. Če bi odločitev o selektorju temeljila na vezeh, bi to pomenilo, da delo košarkarske zveze ni profesionalno. Vsaka odločitev v življenju pomeni tveganje. Dokler ne začneš delati, ne veš, kakšen je človek. Ker se poznamo, lahko to pomaga. Če bi bila moja edina kakovost, da poznam ljudi, bi to metalo slabo luč na KZS in bi govorili o neresni organizaciji. To je daleč od resnice.

V Sloveniji se boste počutili kot doma. Pišete se Kokoškov, naša država je v obliki kokoške. (Smeh, op.p.) Da obstaja simbolika, mi godi. Vesel in pozitiven sem. Pričakovanja in cilje imam visoke. Ne bo lahko, vendar so izzivi veliki.

Kako so KZS obrazložili, da ste vi pravi kandidat za naslednika Jureta Zdovca? V poslu sem že dolgo. 15 let sem že v ligi NBA, bil sem v reprezentanci Srbije, delal sem v Partizanu ... Dobro se poznamo, ker smo zadnja tri evropska prvenstva igrali drug proti drugemu. Z gruzijsko selekcijo smo proti Sloveniji igrali tudi prijateljske tekme. O razlogih za mojo angažiranje pa bi bilo bolje, da bi odgovorni na KZS povedali, zakaj so me pripeljali. Ne bi bilo pošteno, da bi govoril o sebi.

Kaj bi radi dali reprezentanci? Čutim odgovornost, ker sem v položaju, ko sem nasledil izjemne trenerje, ki so gradili slovensko selekcijo. Obstajajo kult, standardi in tudi pričakovanja javnosti. Ljudje v Sloveniji imate radi košarko. Z mojih prihodom se bo začel nov ciklus. Da se naredi nova ekipa, ki bo temeljila na tem, kar so ustvarili moji predhodniki, ki so delali izvrstno. Nadaljeval bom delo zadnjih dveh selektorjev Božidarja Maljkovića in Jureta Zdovca. Nadaljevati moramo z nadgradnjo kulta in rezultatov. Ne bo lahko. Zame kot trenerja je to izziv. Pogodba in finance pri meni niso na prvem mestu. Zagotovo sem profesionalec, vendar mi je izziv večji razlog, da sem se odločil za ta posel.

Pritisk bo v Sloveniji večji kot v Gruziji. Ste pripravljeni na to? Pritisk je del našega posla. Moja prednost je, ker nisem Slovenec in ne berem slovenskih medijev, čeprav imam veliko spoštovanje do njih. Ključ do uspeha so zmage, tega se zavedam. Pripeljali bomo nove mlade igralce, novo kri. Pritisk bom prevzel nase, da ga ne bodo čutili igralci.

Kako vam je bilo kot selektor Gruzije, ko vam je na naslednji tekmi nasproti stala Slovenija? Vam je bilo težko pripraviti ekipo na našo izbrano vrsto? Zagotovo. Leta 2011 smo se prvič srečali na evropskem prvenstvu, ko so za Slovenijo igrali Erazem Lorbek, Jaka Lakovič, Goran in Zoran Dragić. Selekcija je bila kakovostna. Skozi leta je ekipa rasla, prihajali so novi obrazi in vsaka ekipa je imela talent. Nam so bile te tekme izziv, ker so nasproti stali bolj nadarjeni košarkarji. Ni nam bilo lahko.

Kakšne cilje so vam zastavili na KZS? Imam kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni je, da se uvrstimo na evropsko prvenstvo. Pričakujemo, da bomo te tekme dobili in se uvrstili na prvenstvo. Pritisk bo, ker smo v skupini favoriti. Tu ni kompromisa. Ekipa se bo osvežila z novimi imeni, kar se je v preteklosti delalo v jugoslovanski košarkarski šoli in tudi slovenska je bila takšna, ker ste imeli hrabrost, da ste se naslonili tudi na mlade. To je moj načrt. Moramo pa prav tako razmišljati dolgoročno.

Dolgoročni cilj je medalja, o kateri se pri nas govori že vrsto let? Končni turnir je čudo. Ena tekma lahko vse spremeni. Vemo, kako je bilo na tekmi z Latvijo. Slovenija je dobro igrala v Zagrebu, proti Latviji pa je en slab polčas spremenil stvari. Španija je recimo komaj prišla iz skupine in nato osvojila prvenstvo. Mi nismo ekipa, ki bi imela toliko igralcev kot Španija, a dovolj, da se merimo z vsemi reprezentancami v Evropi. Za nas bo vsaka naslednja tekma najbolj pomembna in skušali bomo dobiti vsako četrtino.

Kolikšna bo pomoč Matjaža Smodiša, ki bo imel vlogo športnega direktorja reprezentance? Tega se ne da izmeriti. Srečen sem, da bo zraven. V čast mi je, da bo del našega strokovnega štaba. Imel bo vlogo športnega direktorja, vendar bo pomagal tudi pri delu na terenu in v slačilnici. Pri igralcih ima veliko spoštovanje. Njegove igralske izkušnje nam bodo ogromno pomagale. V ekipi bomo imeli košarkarsko legendo, kar je zame in tudi za mlajše privilegij.

Kako dobrodošlo bi bilo, da bi bil tudi Jaka Lakovič v reprezentanci in bi imel vlogo pomočnika trenerja? Z Jakom se dobro poznava še iz časov, ko je razmišljal, ali bi ostal v Barceloni ali šel v ligo NBA k Detroit Pistonsom. Jaka je še ena igralska legenda, ki je za reprezentanco naredil veliko. Vrata v izbrano vrsto so mu vedno odprta. Vprašanje zanj je, kdaj se bo začel ukvarjati s trenerskim poslom. Sam ve, koliko košarke je še v njegovih nogah in kdaj bo prišel pravi trenutek za odhod v pokoj. Z njim sem v stiku. Mesto v reprezentanci je zanj prosto. Reprezentanca pripada njemu, ker je zanjo veliko naredil.

Kaj pravi Jaka, želi biti del izbrane vrste? Stvar je odprta in se ne bo reševala danes ali jutri. Reprezentanca ne bo temeljila na meni ali Jaki, ampak na igralcih. Jaka bo kmalu povedal, kako bo z njegovo kariero. Če se bo odločil, da bo šel na trenersko pot, bo z nami.

Zelo dobro poznate tudi dejstvo, da Slovenija ni mogla v enem poletju sestaviti najmočnejše reprezentance. Kako se boste dogovorili z igralci, da boste čim bolj kakovostni? To so sladke skrbi. Če se to dogaja v Španiji, Grčiji, Hrvaški, Srbiji, se tudi drugod. Sploh, če je v eni sredini več dobrih košarkarjev. Takrat se zgodi, da ne pridejo vsi. Vzrok so lahko poškodbe, pogodbe … Čeprav se sliši paradoksalno, so to komplimenti, da imaš takšno bazo in lahko preračunavaš. V tem trenutku imamo približno 45 igralcev na širšem seznamu, ki jih bom poklical. V kratkem bom naredil ta korak. Sestava reprezentance mora biti dvosmerna ulica. Pogovor mora biti odprt. Na drugi strani od igralcev pričakujem, da bodo iskreni in bomo lahko računali na njih.

Če se bodo odločili za reprezentanco, ji bodo morali biti stoodstotno predani. Selekcija se bo sestavila iz posameznikov, ki bodo sestavljali ekipo. Malce imamo disharmonije, ker so košarkarji na igralnem mestu krilnega centra starejši in se spogledujejo z upokojitvijo. V tem trenutku imamo več branilcev, zato moramo zapolniti luknje. Nikogar ne bomo prosili, saj mora biti igranje za reprezentanco čast, pri posamezniku pa mora biti prisotna želja, da je del izbrane vrste.

Vaši predhodniki so porabili veliko energije za Bena Udriha in Saša Vujačića. Imata igralca pri vas odprta vrata? Absolutno. Na spisku sta omenjena igralca. Vsakega košarkarja bom poklical, mlade verjetno pozneje … Poklical bom tudi tiste, ki so najavili, da bodo šli v pokoj. To je spoštovanje, da se ljudem javim in predstavim. Z njimi ne bom govoril prek medijev. Neposredno jih bom poklical, potem pa bomo videli, kje smo.

Kakšna je zgodba o Goranu Dragiću? Letos ne bo imel tako napornega poletja. Lani je sklenil bogato pogodbo z Miamijem, kjer so mu dali pogoj, rodila se mu je tudi hčerka, zato ni zaigral za izbrano vrsto. Da ne izgubljam besed, kakšno ime je Goran v svetu in ligi NBA. Visoko je cenjen. Spada med najoljše tri do pet organizatorjev igre na svetu. V NBA je velik ambasador slovenske košarke. Njegovo ime se omeni kot prvo. To je dejstvo, ne moje mnenje. Opraviti mora s to sezono, upam, da se uvrsti v končnico, pride čim dlje in ostane zdrav, kakor tudi preostali igralci. Nato bomo videli, kakšno bo njegovo fizično in psihično stanje. Ta ekipa pripada igralcem, ekipa pripada tudi njemu. To je njegova ekipa. Čutiti mora, kot je vedno. Ko sva delala skupaj v Phoenixu, sem videl, da je velik, velik patriot. Pri njemu ne obstajajo posebni pogoji, da bi igral za reprezentanco. Sledimo njegovi igri in smo v stiku.

Potem ste se pogovarjali kaj na temo reprezentance? Smo in nismo. Nikdar ga ne bi postavil pred dejstvo, da se mora odločiti. Moj način življenja je preprost. Nikakršne zahteve ni bilo. V Gorana nisem usmeril soja žarometov in ga vprašal, kakšen je njegov načrt za letošnje leto. Takšnega načrta se v februarju ne postavlja. Trkajmo po lesu, da bodo igralci zdravi in bodo imeli dobro sezono. Ta ekipa ni enaka z njim ali brez njega, česar se zaveda. To ni skrivnost. Če bo igral, kar je vedno rad, ne bo nihče bolj srečen kot jaz.

Na začetku sezone ni bil v pravem ritmu. Menite, da so mu manjkale prav reprezentančne tekme, saj je imel daljši premor vse od aprila? Verjetno je tudi to vplivalo. Ni več otrok. Dolgo časa je v NBA in ve, kaj je premor med sezonama ter kaj potrebuje, da se pripravi. Tudi košarkarji imajo družine in mi kot javnost ne moremo gledati le enosmerno ter zahtevati njihove prisotnosti. Moramo se postaviti v njihovo vlogo in razumeti njihove odločitve. Včasih velik pritisk prihaja tudi od ekip iz lige NBA. V tem trenutku se osredotoča na dobro sezono. Goran ve, kaj potrebuje, da se pripravi na novo sezono.

Kakšen vpliv bo na parketu imelo dejstvo, da ste z Goranom v tako tesnem stiku in družinski prijatelji? V Phoenixu sva bila skupaj pet sezon in si drug drugemu pomagala. V težkih in lepih časih sva se razumljivo zbližala. Zdaj je treba ta odnos pretvoriti v kakovost. Goran ne potrebuje zaščite. On je as in vrhunski športnik. Ne potrebuje pomoči trenerja. Meni osebno pomaga, da imam izkušnje iz lige NBA in Evrope, da vem, kaj potrebuje on ter preostali igralci. Kot kapetan ter eden najboljših igralcev v Evropi in na svetu mora biti vodja moštva.

Prej ste govorili o mladih igralcih in da je eden od ciljev njihova vključitev. Kako boste v reprezentanco vpeljali šestnajstletnega Luko Dončića, ki je za Slovenijo zelo pomemben košarkar? Luka je eden najbolj nadarjenih igralcev v Evropi. On je veliko ime v valu novih mladih košarkarjev, ki prihaja. V zelo dobrem položaju je. Pri tej starosti je del članskega moštva velikega Real Madrida in ima minutažo. Veliko vem o njem in njegovi igri. Ne bi bil bolj srečen, če bom imel priložnost, da ga treniram in bo del naše ekipe. Upam, da bo Luka predstavljal pomemben del naše ekipe že v kvalifikacijah in nato tudi v prihodnosti.

Kakšen potencial vidite v njemu? Da je nadarjen, ni samo moje mnenje. Trenira v eni od najboljših evropskih ekip. Povrhu vsega je že pri članih. Govora je o velikem talentu. Veliko igralcev pa je, ki ni naredilo preskoka iz nadarjenega v vrhunskega košarkarja. Da bi postal as. To je odvisno od njega, njegovih delovnih navad, srečnih trenutkov in pravilnih odločitev.

Mora biti lačen dokazovanja in zmag. Da ima zmagovalni instinkt in mentaliteto, ki ga lahko iz nadarjenega košarkarja pripelje do vrhunskega košarkarja. V tem delu se jih je veliko izgubilo. Tega dela pri njem še ne poznam. Ne vem, kakšen karakter ima. Talent ni le višina in druge telesne predispozicije. Talent sta tudi delovna navada, voljni moment. Govori se o biseru, diamantu evropske košarke. Presrečen bi bil, da bi ga kot trener treniral in pustil pečat na njegovi športni pot.

Omenili ste, da je na seznamu 45 igralcev. Koliko je mladih košarkarjev, kot sta recimo Blaž Mesiček in Vlatko Čančar? Tudi omenjena sta na spisku. Na seznam smo dodali nekaj kadetov, mladincev in tudi veterane. Vrgli smo mrežo in iščemo igralce. Vsi, ki so na spisku, morajo vedeti, da so prihodnost slovenske košarke. Moja obveza je, da so del sistema in da KZS dela strateško. Mlade košarkarje bomo skušali vključiti v poletni pripravljalni ciklus, da bodo preživeli nekaj časa s člansko reprezentanco in dobili potrebne izkušnje. Če se jim bo uspelo uvrstiti v prvo ekipo, pa toliko bolje.

Se boste naučili kaj slovenskega jezika? To je dobro vprašanje. Počutim se hendikepiranega, ker spoštujem Slovence in slovensko košarko, a ne govorim vašega jezika. Moram priznati, da nimam veliko talenta za jezike. Nihče ni popoln. Ker govorim v maternem jeziku, to ne pomeni, da vas ne spoštujem, ampak je to neznanje. Zato sem pripravljen govoriti tudi v nevtralnem angleškem jeziku, če bo treba. Spoštujem slovenski jezik in narod. To je moja napaka, da ne znam jezika.