Ponedeljek,
22. 2. 2021,
17.00

Osveženo pred

3 leta, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,07

1

Natisni članek

Natisni članek

UCI pravila

Ponedeljek, 22. 2. 2021, 17.00

3 leta, 9 mesecev

Z mednarodno kolesarsko sodnico o novih pravilih v kolesarstvu

Novosti v svetu kolesarstva: Slaba volja zaradi prepovedi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,07

1

Roglič žuželka | Foto Guliverimage/Getty Images

Foto: Guliverimage/Getty Images

Pri Mednarodni kolesarski zvezi so v začetku februarja izdali nov sveženj pravil, ki naj bi poskrbela za večjo varnost na kolesarskih dirkah. Med kolesarji sta najbolj odmevali prepovedi dveh priljubljenih kolesarskih pozicij, a najpomembnejša bi morala biti uvedba vodje varnosti, ki bo po novem zadolžen za varnostni pregled trase, in uvedba standardnih zaščitnih ograj v zaključkih dirke. O novih pravilih smo se pogovarjali z Nevenko Sreš, mednarodno kolesarsko sodnico z več kot 30 leti izkušenj.

Nekatera pravila so že stopila v veljavo, druga bodo začela veljati s 1. aprilom. Takrat bodo kolesarji za kršitve tvegali finančno kazen, odvzem UCI točk ali celo diskvalifikacijo. Do takrat jim bodo sodniki naložili zgolj opozorilo.

Pri pripravi novega pravilnika je sodelovalo tudi Združenje profesionalnih kolesarjev (CPA), kjer sta najbolj dejavna nekdanji evropski prvak Matteo Trentin, nov moštveni kolega Jana Polanca in Tadeja Pogačarja pri ekipi UAE Emirates, in nekdanji svetovni prvak in zmagovalec največjih enodnevnih dirk Philippe Gilbert

Trentin je bil nedavno zelo kritičen do neodzivnosti ostalih kolesarjev, ki se po njegovem mnenju niso vključili v razpravo o ukrepih za večjo varnost na cestnih dirkah. V pogovoru za Cyclingnews je dejal, da si je od 800 kolesarjev, ki so jim po elektronski pošti poslali gradivo o usklajevanju pravil, povezanih z debato o varnosti na kolesarskih dirkah, tega naložilo samo 16 kolesarjev. Iz vrst kolesark prihaja informacija, da o usklajevanju sprememb pravil sploh niso bile obveščene.

O novih pravilih Mednarodne kolesarske zveze smo se pogovarjali z mednarodno kolesarsko sodnico Nevenko Šres. | Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida O novih pravilih Mednarodne kolesarske zveze smo se pogovarjali z mednarodno kolesarsko sodnico Nevenko Šres. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kaj bi izpostavili kot najpomembnejše pri svežnju novih pravil, ki so jih pripravili pri Mednarodni kolesarski zvezi? Največ se sicer govori o prepovedi dveh priljubljenih položajev na kolesu – "žuželke" na spustu in kronometrske pozicije na cestnem kolesu – kar je med kolesarji zbudilo ogromno kritik in nestrinjanja, a verjetno je bistvo druge. Kaj se vam zdi ključna pridobitev novih pravil?

Najnovejše spremembe pravilnika UCI so usmerjene predvsem v varnost kolesarjev. Razlog so seveda padci, nesreče in poškodbe, do katerih je prišlo v lanski sezoni, pri čemer vsi pozabljajo, da je bila lanska sezona zaradi pandemije novega koronavirusa zelo specifična.

Bila je kratka, eksplozivna in intenzivna. V tem kratkem času, kar so ga kolesarji imeli na voljo, so se želeli čim bolj dokazati, saj niso vedeli, kdaj se bo sezona končala.

To še posebej velja za kolesarje, mlajše od 23 let, ki so prvič dirkali med elito, in še nimajo izkušenj z dirkami na najvišji ravni.

V karavani je bilo prisotnega ogromno adrenalina in nervoze, ne več toliko pozitivne energije, ki smo je sicer vajeni, ampak želje po dokazovanju. Po moji oceni je kombinacija vsega naštetega botrovala številnim poškodbam in nesrečam, ki smo jim bili priča v lanski sezoni.

Zgodilo se je tudi več nesreč v ciljnih ravninah. Primerov, ko se cestišče proti cilju zoža in so padci skoraj neizbežni, me tudi kot sodnico vedno najbolj skrbijo.

Ena od pomembnih novosti pravilnika UCI je vsekakor uvedba posebnega vodje varnosti (t. i. Safety Managers), ki bo na dirkah zadolžen za pregled trase in nevarnih točk. Deloval bo v skladu s Pravilnikom o organizaciji dirk, ki ga je izdal UCI. Organizator dirke bo moral imenovati osebo, ki dobro pozna organizacijo dirk in varnostne vidike dirk.

Grozljiva nesreča v cilju uvodne etape Dirke po Poljski je spodbudila razmišljanje o spremembi zaščitnih ograj in njihovi postavitvi. | Foto: Guliverimage/Getty Images Grozljiva nesreča v cilju uvodne etape Dirke po Poljski je spodbudila razmišljanje o spremembi zaščitnih ograj in njihovi postavitvi. Foto: Guliverimage/Getty Images

Obetajo se tudi spremembe glede zaščitnih ograj v ciljni ravnini, ki jih je spodbudila huda nesreča na Dirki po Poljski, kjer je nizozemski šprinter Dylan Groenewegen z naglo spremembo smeri povzročil padec rojaka Fabia Jakobsena, ki se je raztreščil ob ograjah, ki so se ob trku razmaknile. Kaj bo po novem na tem področju drugače?

Zaščitne ograje morajo biti dovolj močne, da zdržijo sunek vetra ali pritisk človeka in morajo biti med seboj povezane. Prehod ni dovoljen, še posebej ne v ciljni ravnini 400 metrov pred ciljem. 100 metrov za ciljem je prehod med zaščitnimi ograjami dovoljen za potrebe organizacije, mora pa biti varovan.

Poleg tega je zapisano še, da je treba nogice na spodnjem delu ograj umakniti s ceste. Ali to pomeni, da je treba tudi ograje v celoti umakniti s cestišča, ne vem. Ali bo kolesarja ščitil robnik ceste ali zaščitne ograje? Ne vem, je pa dejstvo, da ograje brez nogic ne morejo biti dovolj stabilne, da bi lahko zadovoljivo opravljale svojo vlogo.

Namen ograj je, da gledalcem preprečijo dostop do ceste, po drugi strani pa morajo biti takšne, da ščitijo kolesarje in da preprečijo, da bi se kolesarji vanje zapletli.

Kolesarji bodo bidone po novem lahko odmetavali le na točno določenih mestih oz. jih bodo morali vrniti v spremljevalni avto.  | Foto: Guliverimage/Getty Images Kolesarji bodo bidone po novem lahko odmetavali le na točno določenih mestih oz. jih bodo morali vrniti v spremljevalni avto. Foto: Guliverimage/Getty Images

Nova pravila prepovedujejo tudi odmetavanje bidonov kjerkoli, kar je bilo še posebej priljubljeno med navijači in narekujejo odmetavanje bidonov samo na za to določenih mestih oz. vračanje bidonov v moštveni avto. Je to po vašem mnenju pomembna novost ali bi jo lahko izpustili?

Odmetavanje bidonov je nevarno, čeprav se mogoče ne zdi. Na račun odvrženega bidona se je lani sicer zgodila samo ena nesreča (Geraint Thomas na Dirki po Italiji), a se je zgodila in to huda.

Če kolesar bidon odvrže tako, da ta prileti nazaj v karavano, je to zelo nevarno. Nevarno je tudi za sodnike in motoriste, če bi morebiti zapeljali čez bidon, še posebej, kadar je cestišče mastno.

Ob predstavitvi pravil so bili kolesarji kritični predvsem do prepovedi dveh pozicij na kolesu, češ da naj zveza raje ukrepa zaradi slabih cest, po katerih so speljane trase, oljnih madežev na cestišču, nenadnem zožanju ceste v cilju, nepreglednosti in podobno … Kaj je mogoče storiti v zvezi s tem?

Kolesarstvo je šport, ki se odvija na prostem in dejstvo je, da je traso nemogoče sčistiti v celoti in jo zaščititi. Če bi to želeli, bi tudi medvede morali zapreti v gozd.

Vem, da je nevarno in da se kolesarji hočejo zaščititi, po drugi strani so tu organizatorji, ki skupaj s sponzorji, iščejo čim bolj atraktivne predele za svojo dirko, kar se z željami kolesarjev lahko izključuje.

Kar zadeva varnost je najlažje, kadar imamo krožno dirko, tam je traso lažje zaščititi in nadzorovati.

ograja | Foto: Guliverimage/Getty Images Foto: Guliverimage/Getty Images

Prav tako je nemogoče na vsakem metru zagotoviti prisotnost sodnika. Koliko nepravilnosti ocenjujete, da se še dogaja v ozadju, tam, kamor oči sodnikov ne sežejo?

Mislim, da ne veliko, ker ekipe zelo dobro opazujejo druga drugo in tudi same opozarjajo na nepravilnosti, ki se dogajajo znotraj karavane. Če se karkoli zgodi, na to hitro opozorijo.

Ekipe vedo, kaj je prav in kaj narobe in tudi, če mi sodniki česa ne vidimo, imajo ekipe svoje posnetke in nas o morebitnih kršitvah obvestijo.

Primož Roglič in ostali kolesarji na cestni dirki ne bodo več smeli voziti v položaju za kronometer. | Foto: Guliverimage/Getty Images Primož Roglič in ostali kolesarji na cestni dirki ne bodo več smeli voziti v položaju za kronometer. Foto: Guliverimage/Getty Images

Kako sicer gledate na prepoved vožnje v kronometrski drži na navadnem cestnem kolesu? Je šlo res za tako nevarno prakso, da jo je potrebno izkoreniniti?

Problem tega položaja je predvsem v tem, da lahko zelo hitro pripelje do padca. Če je denimo kolesar, ki dirka v taki poziciji v samostojnem begu, in ga skupina dohiti, je možno, da zato, ker je skoncentriran nase in ima pri tem položaju pogled usmerjen v tla, ne more spremljati, kaj se dogaja pred njim in kaj za njim.

V primeru, da bi nekdo pred njim samo malo spremenil smer, ga ne bo videl, niti ne bo mogel hitro odreagirati, kar lahko pripelje do padca.

Je pa po drugi strani res, da je v taki poziciji manj komolčenja, saj kolesar roke drži tesneje ob sebi. Ta prepoved mi ni povsem jasna, je pa res, da je ta položaj bolj primeren za kronometer, ko je kolesar sam s sabo in se bori za sekunde.

Spust, kjer se kolesar s telesom nasloni na zgornjo cev kolesa in poganja pedala, bo po novem kaznovan. Prepovedan je že dlje časa, a ga sodniki do zdaj niso kaznovali.  | Foto: Guliverimage/Getty Images Spust, kjer se kolesar s telesom nasloni na zgornjo cev kolesa in poganja pedala, bo po novem kaznovan. Prepovedan je že dlje časa, a ga sodniki do zdaj niso kaznovali. Foto: Guliverimage/Getty Images

Kaj pa položaj žuželke, v katerem se kolesar skoraj uleže na cev in poganja pedala … Je to pomembna prepoved? Zanimivo je, da prepoved velja že dlje časa, a je sodniki menda do zdaj niso kaznovali.

Tudi težava tega položaja je osredotočenost nase, pri čemer kolesar verjetno ne more tako hitro odreagirati v primeru nevarnosti na cesti, je pa res, da se zaradi te pozicije ni zgodilo prav veliko nesreč. Do zdaj ta položaj ni bil tako izpostavljen, zato se tudi ni kaznoval.

Predsednik Združenja profesionalnih kolesarjev Gianni Bugno je dejal, da je težava tega položaja v tem, da so ga hitro prevzeli tudi kolesarji mlajših selekcij in amaterski kolesarji, ki ga niso vajeni, kar lahko pripelje do nesreč. Podobno je dejal tudi kolesar Matteo Trentin …

Res je, ampak mlajši kolesarji bodo ta manever še naprej posnemali na treningih …

Obetajo se tudi novosti glede števila ekip na dirkah. Na tritedenskih dirkah bo po novem lahko dirkalo 23 ekip (prej 22), kar pomeni, da so povečali število kolesarjev na dirki iz 176 na 184. Zakaj takšna odločitev in ali se obetajo novosti tudi na dirkah nižjega ranga?

Odločitev gre verjetno pripisati temu, da želi veliko število ekip sodelovati na teh dirkah, verjetno pa je to povezano tudi s številnimi sponzorji velikih ekip, ki se želijo na takšen način promovirati na teh dirkah. Seveda ne smemo pozabiti organizatorjev, ki si želijo večje zastopanosti kolesarjev na svojih dirkah.

Po novem tudi velja, da lahko organizatorji manjših dirk namesto dveh ekip World Toura po novem povabi tri, kar bo minus za manjše ekipe, ki bodo tako ostale brez priložnosti.

Tadej Pogačar utrujen | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Kakšne so spremembe glede prehitevanja spremljevalnih vozil? Tudi ta tema je precej pereča in pogosto vir nesreč v karavani.

Glede tega ni sprememb. V karavani je treba upoštevati navodila sodnikov, organizatorja. Vsa vozila vozijo po desni strani, prehitevanje je dovoljeno le po desni. Dodajanje hrane iz avtomobila poteka za vozilom glavnega sodnika. Včasih težave povzročijo VIP vozila na dirki, ki želijo biti čim bliže kolesarjem.

Kaj je novega na področju plačnih razmerij? Do leta 2022 naj bi plače kolesark v ekipah svetovne serije izenačili s plačami kolesarjev v prokontinentalnih ekipah, torej enega ranga nižje. Kako blizu smo uresničitvi tega določila?

Zelo blizu. Nekaj je bilo govora, da se bo to uresničilo že v tej sezoni.