Sreda, 13. 7. 2022, 13.10
2 leti, 3 mesece
Obletnica tragedije, ki je zaznamovala Dirko po Franciji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
1
Danes mineva natanko 55 let od dne, ko je eden najboljših kolesarjev svoje dobe, Britanec Tom Simpson, zaradi kombinacije vročine, izčrpanosti, amfetaminov in alkohola umrl na 13. etapi Dirke po Franciji.
Na dan 11. etape 109. izvedbe Dirke po Franciji mineva natanko 55 let od smrti svetovnega kolesarskega prvaka Toma Simpsona, ki je zaradi kombinacije peklenske vročine, izčrpanosti, amfetaminov in alkohola, umrl na Dirki po Franciji, med vzponom na legendarni vrh Mont Ventoux. Smrt komaj 29-letnega Britanca, ki so mu na mestu, kjer se je zgrudil, leto po smrti postavili spomenik, je brez dvoma zaznamovala najbolj opevano kolesarsko dirko na svetu.
Čeprav se Britanca Toma Simpsona mnogi spominjajo prav zaradi tragedije, ki se je 13. julija 1967 na 13. etapi francoskega Toura zgodila pod vrhom Mont Ventouxa, pa bi moral biti prepoznaven tudi zaradi njegovih dosežkov. V njegovi karieri jih zagotovo ni manjkalo.
Simpson je leta 1965 v San Sebastianu v Španiji osvojil naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji in leto dni nosil mavrično majico. Istega leta je zmagal tudi na Dirki po Lombardiji in bil izbran za BBC-jevo športno osebnost leta. Kot prvi iz vrst kolesarjev.
Pred štartom francoskega Toura leta 1966 v mavrični majici svetovnega prvaka.
Dve leti prej si je na olimpijskih igrah v Melbournu v ekipnem zasledovanju zagotovil srebrno odličje, zmagal je na dirki Bordeaux-Paris, in štiri mesece pred smrtjo slavil še na dirki Pariz-Nica.
Dirkal je v času belgijskega superjunaka na dveh kolesih Eddyja Mercxa in bil v njegovi domovini Belgiji, kjer si je Simpson ustvaril svoj drugi dom, bolj priljubljen kot doma na Otoku. Tako kot številni vrhunski kolesarji je tudi on sanjal iste sanje - zmago na Dirki po Franciji. To bi mu prineslo vpis v športno zgodovino in večjo prepoznavnost tudi v domovini.
Prvi Britanec v rumeni majici
Življenjskemu cilju je bil najbližje leta 1962, ko je postal prvi britanski kolesar, ki je oblekel rumeno majico (prestižna majica letos praznuje 100. obletnico), dirko pa končal na skupno šestem mestu.
Bil je prvi Britanec, ki je oblekel rumeno majico, najbolj zaželeno kolesarsko majico na svetu.
Namesto zmage v smrt
Leta 1967 si je želel še več. Namesto da bi več tudi dosegel, je umrl. V 13. etapi Toura so ga zdelali huda pripeka na izpostavljeni cesti proti Mont Ventouxu, 1.912 metrov visokem osamelcu nad osrednjo Provanso, želodčne težave in amfetamini, ki jih je pred dirko poplaknil z alkoholom.
V enem od številnih zapisov, ki so se Simpsona spomnili ob 50-obletnici njegove smrti, je zapisano, da bi mu verjetno katerikoli drug dan in drugo leto zagotovo uspelo doseči vrh in se nato odpočiti na spustu. Ti so bili njegova specialnost, hkrati pa tudi njegova težava. Na spustu je namreč večkrat padel. Od sedmih nastopov na Touru je kar na štirih odstopil zaradi padca.
29. maj 1963 - Simpson poseda v eni od pariških kavarn po zmagi na enodnevni dirki Bordeux-Pariz.
Simpson na 12. etapi Toura, dan pred smrtjo.
Kaj se je dogajalo na usodni 13. julij 1967?
13. julija 1967 je bila na Dirki po Franciji na sporedu 13. etapa. 211.5 kilometrov dolga trasa je kolesarje vodila od Marseilla preko Mont Ventouxa (Velikana Provanse) do cilja v Carpentrasu.
Uradni zdravnik na Touru, Pierre Dumas, je že zjutraj, ko je v bližini hotela naletel na novinarja Pierra Chanyja, opozoril na nenavadno visoke temperature, ki so jih meteorologi napovedali za tisti dan.
"Če bodo fantje vtikali nos v 'topette' (stekleničko z drogami), bi lahko imeli smrtni primer," je napovedal.
Simpson je menda zdravnikovo pozornost pritegnil že na štartu. Deloval je precej utrujeno, se je spominjal. Vprašal ga je, ali ga muči vročina. "Ne, ne gre za vročino, za Tour gre," mu je odgovoril Britanec.
Uvodne kilometre je prevozil v prvi skupini, potem pa, bolj ko se je karavana približevala vrhu, izgubljal stik z najboljšimi in vse bolj zaostajal. Ekipni mehanik Harry Hall je opazil, da je Simpsona začelo zanašati. Izgubljal je nadzor nad kolesom, vozil cikcak po cestišču in približno kilometer pred vrhom omahnil s kolesa.
Menedžer ekipe Alec Taylor in Hall sta mu s spremljevalnim vozilom nemudoma prihitela na pomoč. Mehanik ga je poskušal prepričati, naj odneha, da je Tour zanj Končan, a Simpson se ni vdal. Želel je nadaljevati, pri tem pa ga je podprl tudi menedžer. S skupnimi močmi sta mu pomagala nazaj na kolo in ga potisnila nekaj metrov, da je dobil zagon. Njegove zadnje besede, kot se jih spominja Hall, so bile: On, on, on (naprej, naprej, naprej).
Zdržal je približno 500 metrov, nato pa ga je spet začelo zanašati. Pokonci so ga držali le še gledalci, ki so stali ob progi. Bil je nezavesten. Hall in medicinska sestra iz reševalnega vozila sta se trudila, da bi ga z oživljanjem usta na usta spravila nazaj k zavesti, v življenje, zdravnik Dumas je naposled le prišel s kisikovo masko.
Klubski mehanik in medicinska sestra sta se trudila z oživljanjem, a žal brez uspeha.
Približno 40 minut po kolapsu je helikopter izmučenega Simpsona prepeljal do bolnice v bližini Avignona, kjer so ob 17.40 razglasili njegovo smrt.
V žepu njegovega dresa so našli škatlico z amfetamini, prepovedane snovi so odkrili tudi v njegovi hotelski sobi. Komisar dirke Jacques Lohmuller je pozneje izjavil, da je videl, ko si je zjutraj v bidon nalival brandi. Bil je tako omamljen, da ni vedel, da je dosegel oziroma presegel svoj limit.
Dirka se je kljub tragediji in prošnjam kolesarjev, ki so si želeli vsaj dneva premora, da predelajo tragično izgubo, nadaljevala. Nekateri so predlagali, da bi zmago na 14. etapi Toura prepustili enemu od britanskih kolesarjev. Etapo je res dobil Britanec, in sicer Barry Hoban, čeprav so bili mnogi mnenja, da bi moral zmagati Vic Denson, ki je s pokojnim Simpsonom stkal tesne prijateljske vezi.
Hči ne verjame, da je oče užival prepovedane snovi
Mediji so sprva poročali, da je Simpson umrl zaradi vročinske izgorelosti, šele britanski novinar J. L. Manning je 31. julija 1967 v časopisu Daily Mail prvič poročal o povezavi med Simpsonovo smrtjo in zlorabo drog.
Francoske oblasti so potrdile, da so v njegovi krvi našli sledove amfetaminov, ki naj bi mu zameglile trezno presojo in ga gnale do preseganja lastnih meja.
Simpsonova hči Joanne Simpson, ki je bila v času očetove smrti stara štiri leta, še vedno ne verjame, da je njen oče užival prepovedane snovi. Verjela bi, če bi imela dokaze.
Zato je zahtevala celo kopijo poročila z obdukcije, ki so jo opravili v Avignonu, a se je žal izkazalo, da je bilo to v skladu s francoskim pravilnikom, ki narekuje, da se zdravstveni dokumenti uničijo 25 let po pacientovi smrti, uničeno že pred letom 1990.
Toma Simpsona so pokopali na pokopališču v kraju Harworth, kjer stoji tudi njegov muzej. Na nagrobniku je vgraviran verz, ki mu ga je ob smrti posvetil njegov brat. "Njegovo telo je bilo v bolečinah, noge so se utrudile, a on je še vedno vztrajal."
Pionir na več področjih
Simpson je bil posebnež na več področjih. Znan je bil po tem, da je iskal vse mogoče načine, kako bi pridobil prednost pred tekmeci. Izdelal si je sedež po meri – model, ki je danes standard –, v času, ko je vozil za moštvo Peugeot, je vozil kolo italijanskega proizvajalca Masi, ki je spominjalo na Peugeotevo.
Bil je obseden z dietami. Pozimi je na dan zaužil 4,5 kilograma korenja, ker je prebral, da je to dobro za njegov organizem. Užival je golobjo in račjo kožo ter kožo postrvi, listje malinovih grmov in v velikih količinah tudi česen. Tekoče je govoril francosko, razumel je tudi flamsko in italijansko. Bil je ljubitelj starodobnih avtomobilov. O svojem življenju je leta 1966 izdal avtobiografijo z naslovom Kolesarstvo je moje življenje (Cycling is My Life).
Na Tour z dvema kovčkoma
Čeprav Simpson uporabe dopinga ni nikoli priznal, pa ga je več ljudi povezovalo z njihovo zlorabo.
Športni novinar William Fotheringham je v biografiji z naslovom Postavite me nazaj na moje kolo (Put Me Back on My Bike) citiral kolesarja Alana Ramsbottoma, ki je razkril, da se je Simpson leta 1967 na Tour podal z dvema kovčkoma – v enem je hranil prtljago, v drugem pa drogo in snovi za regeneracijo. Njegove besede je potrdil tudi Simpsonov sostanovalec na dirki Colin Lewis.
Ramsbottom je dejal, da je Simpson veliko tvegal. "Užival je precej drog. Spomnim se, da je užival strihnin, da bi se pripravil na pomembno dirko," je zapisal.
Fotografije iz muzeja v kraju Harworth, ki je posvečen spominu na Simpsona.
Drugačnega mnenja je bil športni komentator in tesni prijatelj Toma Simpsona David Saunders. Leta 1971 je v svoji knjigi z naslovom Kolesarjenje v šestdesetih (Cycling in the sixties) zapisal, da ne verjame, da so za Simpsonovo smrt krive droge.
"Prepričan sem, da je umrl zato, ker ni vedel, kdaj se mora ustaviti. Skozi celotno športno kariero je kaznoval svoje krhko telo. Z neznansko voljo in osredotočenostjo ga je gnal do skrajnih meja vzdržljivosti. Na Mont Ventouxu ga je privedel do lastnega ekstrema, pri čemer so amfetamini in alkohol verjetno zgolj omilili bolečino.
Saunders je še zapisal, da Simpson prav gotovo ni bil edini, ki si je v tistem obdobju pomagal s prepovedanimi snovmi, a so oblasti takrat to enostavno ignorirale. Prepričan je bil, da Simpson drog ni užival zato, da bi z njimi pridobil prednost pred drugimi, ampak zato, ker ni želel, da ga premaga "pilula".
Kolesarska romanja
V spomin na Simpsonovo smrt so ob cesti, ki pelje na Mont Ventoux, ikonični vrh, znan tudi kot kolesarski Olimp ali Everest, na mestu, kjer se je nazadnje zgrudil, postavili spomenik, ki je prerasel v kolesarsko romarsko svetišče.
Kolesarji z vsega sveta tam puščajo kapice, bidone, cvetje, zastave s sporočili in podobno. Tudi Joanne se je 30 let po očetovi smrti s kolesom odpravila na Mont Ventoux. Čeprav ji je mati dejanje želela preprečiti, je vztrajala "Sprva sem si mislila, oči, kako je težko, a višje, ko sem se vzpenjala, bolj sem začela razmišljati o tem, da je izbral res lep kraj za smrt. Kakšen razgled!"
1