Ponedeljek, 19. 7. 2021, 18.45
3 leta, 4 mesece
Eden najbolj kolesarskih barov pri nas
Nikoli si ni mislila, da jo bo tako zasvojilo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
2
Že na daleč se vidi, da Velo bar diha s kolesarjenjem.
Po končani Dirki po Franciji, ko je še drugič zapored slavil Tadej Pogačar, je Petri in Mirsadu, našima sogovornikoma, z ramen padlo veliko breme. A ne zaradi utrujenosti, ampak zato, ker se je francoska pentlja končala na najboljši možen način.
Ne samo velika navijača, ampak tudi velika ljubitelja kolesarjenja.
Že na daleč se je videlo, da se v lokalu Velo bar dogaja nekaj posebnega. Rumena preproga, ki je bila položena pred vhodom, in velik plakat Tadeja Pogačarja sta dala vedeti, da tisti trenutek gostje stiskajo pesti za Pogačarja. Da končno prečka ciljno črto in še drugič zapored zmaga na najbolj prestižni kolesarski dirki.
Sledil je velik aplavz, odpiranje šampanjca … Zanos med gosti lokala je bil tako velik, da so ob slovenski himni, ki je bila na elizejskih poljanah zaigrana v čast Tadeju Pogačarju, ti vstali in zapeli Zdravljico. Ta zmaga jim je zares veliko pomenila.
Vesela in srečna tudi za Pogačarja
Ko so ljubitelji kolesarjenja v Velo baru še naprej proslavljali veliko zmago Pogačarja in ko sta Petra in Mirsad izžrebala glavno nagrado (kolo, op. p.), sta si vendarle uspela vzeti nekaj minut časa za pogovor.
"Nisva tako utrujena, ampak nama je z ramen padlo breme. Lepo se je končalo. Res, da sva bila nekoliko na strani Rogliča, ampak nič hudega. Niti malo nisva razočarana, da je zmagal Tadej Pogačar. Skratka, vesela sva in srečna," je uvodoma povedal Mirsad. Ta si je na koncu tudi sam natočil kozarec zasluženega piva: "Ta je za Pogačarja," je še v smehu pripomnil.
Je vzdušje po odstopu Rogliča res ugasnilo?
Že lani, ko je Pogačar prvič zmagal na Dirki po Franciji, sta organizirala podobno spremljanje kolesarske dirke. Razkrila sta, da je bilo lani celo malo več kolesarske evforije. Petra meni, da zato, ker je bilo lani vseeno prvič, da smo gledali slovenske predstavnike na vrhu tako pomembne kolesarske dirke, medtem ko Mirko, kot ga kličejo kolegi, vidi razlog drugje. "Zdi se mi, da je letos vzdušje malenkost ugasnilo, potem ko je Primož Roglič odstopil. Lani smo vendarle imeli dva pri vrhu. Letos bi bila ravno takšna evforija, če bi oba tekmovala do konca."
Srečna na kolesu
Lokal pa ni kolesarsko obarvan samo v času Dirke po Franciji. To je pravzaprav eden najbolj kolesarskih lokalov pri nas. Praktično ni kotička lokala, ki ne bi spominjal na kolesarjenje. Vsakemu gostu je jasno, da sta Petra in Mirsad velika ljubitelja kolesarjenja. Veliko časa preživita na kolesu in tudi letos sta za nekaj dni obiskala Dirko po Franciji (11. etapa), kjer sta navijala za Slovence. In ko ju vprašamo, kdo od njiju je večji kolesarski entuziast, besedo prva prevzame Petra.
"Zagotovo Mirsad. On kolesari vse svoje življenje in ima za sabo veliko več kilometrov. Tudi o kolesarstvu in o njegovi zgodovini ve več. Zase pa lahko rečem, da si nisem nikoli mislila, da bi me stvar, kot je kolo, tako zasvojila. Srečna sem, ko sem na kolesu, in tudi, ko pridem s kolesa, veliko lažje delam."
Vedno ga je kolo najbolj privlačilo
"Kolo me je vedno privlačilo. Še sam ne vem, zakaj. Vedno sem rad kolesaril in to me je vleklo naprej. So bila obdobja, ko nisem nič kolesaril, a z leti mi kolo pomeni vedno več. Prišel sem do točke, da sem ponosen, da sem lahko kolesar," svoje misli strni Mirsad.
Obiskala sta ju že Roglič in Mezgec
Pred leti, ko sta imela v Sadinji vasi še en lokal, jih je prišel obiskat Primož Roglič. V bližini današnjega lokala živi Luka Mezgec, tudi on jih je že obiskal, medtem ko Tadej Pogačar in Matej Mohorič še nista prišla. "Morda pa se kdaj oglasita," bolj v šali pripomni Mirsad.
Želita si spodbuditi kolesarsko druženje
Že nekaj časa je njun cilj, da bi se v lokalu zbiralo čim več kolesarskih rekreativcev. Predvsem si želita, da bi šlo za neke vrste druženja. Menita, da je Velo bar med kolesarji vedno bolj prepoznaven.
"Mislim, da je vedno več kolesarjev, ki si želijo kolesariti na takšen način. Tako, da je možnost druženja. To bomo zagotovo poskušali še naprej spodbujati s tako imenovanimi tedenskimi 'rundami'. Včasih imam 'na rundi' tudi že po 12 članov in mislim, da bo število še naraščalo. Več jih pričakujemo jeseni, ko se vrnejo z dopustov," pove Petra.
Tudi kolo vam popravi
Če Petri morda bolj leži organizacija tovrstnih kolesarskih druženj, pa Mirsad tudi rad prime za orodje in kolo tudi popravi. Kot sam pravi, je že kot otrok razstavljal vse svoje igrače. Izšolal se je za mehanika, to delo opravljal deset let, nato pa je šlo njegovo življenje drugo pot. "Ta žilica je še vedno ostala v meni. Vedno sem si želel popravljati kolesa. V času koronavirusa se mi je ta želja uresničila. Upam, da se bo ta zgodba še dodatno razvila."
Ostaja jima še veliko
neprevoženih kolesarskih poti
Kot zavzeta kolesarja imata v načrtu prevoziti še veliko kolesarskih poti, zato imata pred sabo še kar nekaj ciljev. "V zadnjih sedmih letih, odkar sva s Petro skupaj, sva že veliko prekolesarila. Sam sem že pred tem veliko kolesaril. Prav velikih ciljev nimam, predvsem si želim, da grem kolesarit v kraje, kjer še nisem bil s kolesom."
Kdo ve, morda bosta kdaj srečala Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča …?
2