"Zmaj", ki ga je očarala Švedska, želi očarati tudi selektorja

Celjan Rok Leber za seboj nima sezone, ki mu bo ostala v najlepšem spominu. Zlomljena peta in nekajmesečna rehabilitacija sta mu vzeli lepo število ledenih treningov in tekem, a kot pravi, se počasi vrača na stare tirnice: "Vse skupaj se je vleklo že od julija. Najprej sem imel zlomljeno peto, a sem pozneje že začel trenirati. Ker ni bilo bolje, sem se vrnil k zdravniku, kjer so pozneje ugotovili še nekaj drugega in so me poslali na operacijo. Sledila je rehabilitacija, sedem tednov bergel, dva tedna toplic … Zdaj pa počasi prihajam v star ritem."

Na led je prvič po okrevanju stopil v domačem Celju, zadnja tedna je preživel z ljubljanskim EBEL-ligašem, s katerim je odigral dve tekmi razširjenega avstrijskega prvenstva. Kakšni so občutki po poškodbi, je bolečina še prisotna? "Na ledu ne čutim nobenih bolečin. Po treningih in tekmah pa je še vedno prisotne malce bolečine, ki bo po besedah zdravnikov trajala še nekaj časa. Kondicija je dobra, morda mi manjka le še nekaj občutka za igro, ki pa pride z igranjem in s tekmami," pravi 21-letnik, ki so ga v Ljubljani dobro sprejeli, večino fantov pozna že od prej, tudi s tujci se dobro razume.

Mamljiva tujina, Olimpija dobra za razvoj

Napadalec, ki je od sezone 2009/2010 igral na Švedskem, zadnji dve je bil član tretjeligaša IK Pantern iz mesteca Malmö, bi se po rehabilitaciji lahko vrnil na sever, a: "S Panternom smo bili dogovorjeni, da če se bom pozdravil hitro, pred božičem, se vrnem, v nasprotnem primeru pa sem se lahko odločil, ali hočem ostati doma ali se vrniti. Glede na to, da je že konec januarja, sem se odločil, da bom ostal doma in se popolnoma pozdravil."

Na vprašanje, ali bo tudi prihodnjo sezono ostal doma in se razvijal pri nas, odgovora še ne pozna. Priznava pa, da ga vleče v tujino, tudi na, njemu tako očarljivo, Švedsko, kjer bi rad stopil še stopnico višje: "Že od malega je Švedska dežela, ki mi predstavlja drugi dom. Všeč mi je tamkajšnje življenje, naučil sem se govoriti švedsko. Ljudje so bolj mirni, prijazni. Vse gre bolj počasi. Vsekakor bi se rad vrnil. Če bom dobil kakšno priložnost v kakšni višji ligi, grem takoj. Drugače pa obstaja še nekaj drugih možnosti. Želja je tujina, a tudi Olimpija je nenazadnje popolnoma v redu. Sploh za moj razvoj. Tu je veliko mladih igralcev, lahko dobiš veliko priložnosti in če jih izkoristiš in se dokažeš, je to super."

Ob tri tekme prepovedi

Priložnost za igro pri Olimpiji in spoznavanje lige EBEL je dobil na dveh tekmah. Na drugi si je zaradi udarca s kolenom najprej prislužil predčasno pot pod prho, kar je po obračunu z Dornbirnom obžaloval, pozneje pa še prepoved igranja na treh tekmah.

Razširjeno avstrijsko prvenstvo je torej malce že spoznal. V primerjavi s tretjo švedsko ligo, v kateri na domačih tekmah niso imeli ravno veliko gledalcev, mnogo jih namreč več pozornosti namenja klubu iz višje lige in nogometu, pravi, da je liga EBEL malce počasnejša in da tu več poudarka dajejo tehniki in taktiki ter da se zadnje ekipe lige EBEL lahko primerjajo z najboljšimi iz tretje švedske lige.

"Selektorju pokazati, da lahko igram bolje kot lani"

Stalni član mladinskih reprezentančnih selekcij je pred lanskim članskim svetovnim prvenstvom elitne divizije v Stockholmu resno kandidiral za nastop, a nato kot zadnji odpadel s seznama Matjaža Kopitarja.

Letos želi selektorju dokazati, da je pripravljen na vstop med člane. Morda že na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji: "Cilj je, da letos spravim igro na raven iz lanskega leta in da dobim priložnost vsaj na pripravah, da se lahko dokažem še za svetovno prvenstvo. Treba je trenirati, igrati dobro, čakati na priložnosti in selektorju pokazati, da še vedno lahko igram kot lani oziroma še bolje."

Z dokazovanjem na ledenih ploskvah bo lahko nadaljeval po olimpijskem premoru, v tekmovalni ritem se bo zaradi kazni namreč vrnil šele 26. februarja.