Za njim eden od najtežjih hokejskih porazov, pred njim krstni nastop

Za Janom Muršakom je druga sezona Kontinentalne hokejske lige, prva, ki jo je v celoti preživel pri moskovskem velikanu CSKA. Pridružil se mu je sicer že konec decembra leta 2013, a se zaradi poznega prihoda iz Habarovska v rusko prestolnico ni povsem vključil v ekipo. Letos je bila zgodba povsem drugačna.

"Lani nisem poznal igralcev in bilo je res veliko težje. Letos sem že od začetka poznal vse, navadil sem se na njih, oni pa name, kar je olajšalo vse skupaj," pravi 27-letnik, navdušen nad tem, da je po dolgem času – izpustil je vse dozdajšnje reprezentančne akcije v sezoni – spet doma: "Ne samo to, da sem klub zamenjal za reprezentanco, ampak že to, da sem v Sloveniji, je super. Razlika med državama je ogromna, tu je veliko mirneje."

Zaupanje in vidna vloga

A preden se posvetimo reprezentanci, se vrnimo v Rusijo, kjer Jan letos ni bil bolj zadovoljen le z ekipo, pač pa tudi s svojo vlogo.

"Trener (CSKA je letos vodil Dmitrij Kvartalnov, op. a.) mi je zelo zaupal, saj ne da mi lanski trener ne bi zaupal, a takrat so bile druge težave s starejšimi igralci. Letos je trener sestavil mlajšo ekipo. Veliko igralcev je bilo mojih let, tako da je bilo veliko lažje komunicirati z njimi kot z igralci, ki so starejši, izkušenejši, ki so nekakšne legende in se tudi vedejo drugače. Dobil sem zelo dobro in vidno vlogo v ekipi, v kateri sem se zelo dobro počutil," nam je zadovoljno razlagal Mariborčan, ki se je v končani klubski sezoni dodobra naigral: "Igral sem res v vseh situacijah. Pri nas je bilo večinoma tako, da igralci, ki so igrali z igralcem več, niso igrali z igralcem manj, jaz pa sem igral ves čas. Bil sem na ledu v zadnjih minutah tekme, ne glede na to, ali smo zaostajali ali vodili, tako da sem s svojim statusom res zelo zadovoljen."

"Naj se jočemo?"

Sezono CSKA je v letošnji sezoni končal isti klub kot lani, SKA iz Sankt Peterburga. A s to razliko, da so Muršakovi lani izpadli že na prvi stopnici izločilnih bojev – v konferenčnem četrtfinalu –, letos pa klonili tik pred velikim finalom, in sicer v finalu zahodne konference. Po treh tekmah je slovenskemu krilnemu napadalcu in soigralcem kazalo odlično, vodili so s 3:0 v zmagah, od finala jih je ločila še zmaga, a nato je SKA prvi v zgodovini lige uprizoril preobrat in se s štirimi zaporednimi zmagami zavihtel v finale.

"Vsekakor po porazu ni bilo lahko. Dali smo vse od sebe, se bojevali, a SKA je bil kakovostnejša ekipa, bolj 'globoka', morda bolj skoncentrirana. Že prve tri tekme bi lahko šle v obe smeri. Na srečo smo bili mi boljši. V nadaljevanju sicer nismo bili zadovoljni s sodniki, mislim, da so kar malo pomagali SKA, ki je dobil zalet. A zadnja tekma je bila kar regularna, sodili so bolje in takrat se je pokazalo, katera ekipa je boljša," je naš sogovornik čestital igralcem SKA. Ob tem je s prstom pokazal še na poškodbe, ki jim niso prizanašale in zaradi katerih so se peterke premešale, sam pa se je moral iz krilnega napadalca preleviti v centralnega: "Imeli smo kar nekaj težav s poškodbami na položaju centra in mislim, da je bila tu največja razlika med obema ekipa. Vem, da dam lahko soigralcem več, če igram na krilu, a hokej je ekipni šport in treba se je prilagajati."

Je bil to zanj eden od največjih porazov v hokejski karieri? "Bil. Pa vendar, naj se zaradi tega jočemo? Sem realist in vem, da so oni dobra ekipa. Vsak si želi igrati v finalu, sploh v tako kakovostni ligi, kot je KHL, a izgubiti proti ekipi, kot je SKA, ni nič slabega."

O sodnikih že med rednim delom

Vrnimo se še k sodnikom. Veliko črnila je bilo na račun sodniškega kriterija na vojaških derbijih med CSKA in SKA prelitega že v rednem delu, ko so ekipe zbirale točke za končnico. Je bilo že takrat čutiti, da imajo delivci pravice svojega favorita?

"Glavni sponzor lige je glavni sponzor SKA, ki že nekaj let zapravi največ denar za sestavljanje svoje ekipe. Rusija je le Rusija, veliko je podkupovanja v različnih stvareh, ne morem trditi, da je bil tukaj kdo podkupljen, a seveda ni bilo vse, kot bi moralo biti. Nas so izključevali, pri njih pa za enake prekrške niso hoteli piskati, dokler niso vodili že z vsaj 2:0. A to je del hokeja. Na sodnike ne moreš veliko vplivati. A še enkrat poudarjam, da so bili kakovostnejša ekipa."

Pogovori po svetovnem prvenstvu

Muršak torej ne skriva želje po Gagarinovem pokalu, ki pripade zmagovalcu lige KHL. Bi ga lahko v prihodnji sezoni spet napadal s CSKA, s katerim je imel pogodbo do konca te sezone? "Gledati moram na to, kaj je najugodneje zame. Hokej je le moja služba in Moskva je kljub nekaterim stvarem boljše mesto kot nekatera druga, CSKA pa je dobro organiziran in eden on največjih klubov v ligi KHL. Vem, da si me želijo nazaj, ampak nič se še nismo konkretno pogovarjali. Mislim, da bodo po svetovnem prvenstvu potekali resnejši pogovori, tako da bomo potem videli, kaj se bo zgodilo," o prihodnosti razmišlja hitri oklepnik.

In kaj ga je v Moskvi najbolj zmotilo? "Moskva je velemesto, pravijo, da čez dan pride v mesto 20 milijonov ljudi. Vedno je gneča, vedno traja zelo dolgo, da kam prideš, tudi sredi noči je vedno veliko ljudi. Moti me, da je taka gneča, da je samo cement, a veliko časa za kakšne druge stvari kot hokej tako ali tako ni, tako da se da zdržati." Od igralcev se je najbolje ujel s tujci, še največ sta se družila s Švedom Simonom Hjalmarssonom, medtem ko so se Rusi držali bolj zase. Kot poudarja, so kljub temu na ledu letos delovali kot prava ekipa.

Prvič med smetano

Preden se bo podal novim klubskim izzivom naproti, ga čaka še reprezentančna akcija, sploh prvič bo z risi zaigral na svetovnem prvenstvu elitne divizije.

"Kakovost zadnjih tekem med CSKA in SKA je bila na višji ravni, kot je bila na tekmi proti Japonski (v sredo jo je Slovenija premagala s 4:1, op. a.), tako da mi tukaj vse deluje malo počasneje. Na to se bom seveda s časom privadil in vem, da se bom že naslednjo tekmo (Slovenija bo v nedeljo ob 18. uri v Tivoliju palice prekrižala z Avstrijci, op. a.) boljše počutil," o privajanju na reprezentanco pravi Muršak, ki že odšteva dneve do majskega prvenstva: "To bo moje prvo prvenstvo elitne divizije, tako da že komaj čakam, da se začne. Upamo na obstanek. Vse tekme bodo težke, tu ni lahkega nasprotnika, čeprav je morda videti drugače, in morali se bomo res potruditi in pokazati svojo najboljšo igro."