David Rodman: Morda bi se zdaj drugače odločil

Po zadnji sezoni si je verjetno le malokdo mislil, da bo od reprezentantov prav David Rodman tisti, ki bo oktobra na trnih čakal ter razmišljal, kako in kdaj se bo njegova hokejska prihodnost razsvetlila in bo spet lahko občutil tekmovalnost na ledenih ploskvah. "Vseskozi se nekaj dogaja, a nič ni še povsem uradnega. Pogovarjamo se, a težava je, da je večina klubov že 'polnih' in da moštva vrata odpirajo le še takrat, ko imajo določene poškodbe ali pa so nezadovoljna s kadrom," je skrbi o zapolnjenosti ekip izrazil 30-letnik in priznal, da na mizi trenutno nima ponudbe, za katero bi kljub morda ne najugodnejšim razmeram lahko rekel: "To je to, grem." Pred sezono je selektor Kopitar dejal, da tuji delodajalci vidijo, da naši fantje nimajo kje igrati, in jih posledično želijo imeti za smešen denar. Je tudi na Davidov naslov prišla kakšna takšna ponudba? "Ja in ne … Morda sem v določenem trenutku dobil kakšno tako ponudbo, ki sem jo takrat zavrnil, pa bi se zdaj drugače odločil. Ampak v hokeju je tako, da ni nekega omejenega datuma, do takrat in takrat moraš podpisati. Tako nikoli ne veš, ali bo prišlo kaj boljšega. V tistem trenutku sem se odločil, kot sem se, in upal na kaj boljšega, a žal ni prišlo nič boljšega."

Če bi vratar dobil nemški potni list in Regier dlje časa okreval …

Ob vprašanju, kje bi nadaljeval kariero, če bi lahko sam izbiral, ne okleva in kot iz topa izstreli, da je prva nemška liga največja želja. Pred slabim mesecem se je podal na preizkušnjo v Nürnberg in doživel vsaj malček nemškega prvenstva, pa čeprav za Ice Tigers ni smel zaigrati. Okoliščine mu niso bile naklonjene. Moštvo je nizalo zmago za zmago (v tej sezoni sploh še ni izgubilo in je na lestvici daleč pred vsemi), poškodovani Steven Regier, zaradi katerega se je v ekipi sprostilo mesto za tujega hokejista, pa naj bi se vrnil predčasno, čeprav tudi po vrnitvi našega oklepnika v domovino Kanadčan za Nürnberg še ni zaigral.

"V Nemčiji, kjer sem lahko z moštvom le treniral, saj bi ob morebitnem igranju zame porabili transfer karto, se je več stvari obrnilo proti meni. Eden od problemov je bil ta, da niso vedeli, koliko časa bo poškodovani napadalec odsoten. Prvi izvidi poškodovane rame niso bili najbolj obetavni, zato so pripeljali mene, nato pa so rekli,da bo v enem ali dveh tednih pripravljen. Druga stvar je bila, da bi vratar (Kanadčan Tyler Weiman, op. a.) lahko dobil nemški potni list, a se je na koncu izkazalo, da ga ne bo, tako da so takrat igrali z osmimi tujci, torej z enim manj, kot bi lahko. Poleg tega mi ni šlo na roke niti to, da so vse tekme zmagali in tako niso imeli potrebe po tem, da bi pripeljali še koga," nam neuspelo preizkušnjo opiše Gorenjec, ki odhoda na Bavarsko ne obžaluje: "Še vedno mislim, da je bila to pozitivna izkušnja. Vsaj vidiš, da so klubi ponekod organizirani na višji ravni, kot smo bili morda navajeni, tako da je bilo dobrodošlo."

Podobna zgodba, ko so zmage odnesle morebiten podpis pogodbe, se mu je pripetila tudi z avstrijskim EBEL-ligašem.Bil je tik pred dogovorom, a je moštvo, ki naj bi se mu pridružil, po slabšem začetku nanizalo nekaj zmag in se nato premislilo.

"Če v dveh, treh tednih dobim klub, je dovolj časa do OI"

Dejstvo, da nima kluba, je še toliko bolj skrb vzbujajoče, saj bo slovenska hokejska reprezentanca februarja v Sočiju zaigrala na tekmovanju vseh tekmovanj, ki ga je lani februarja v Vojensu na Danskem pomagal priigrati tudi David. "Res je moj največji problem ta, da so letos olimpijske igre. Nič kaj prijetno ni. Manjka mi kakovostnih treningov in pa seveda tekem. Ampak še vedno mislim, da bi, če bi dobil klub v dveh, treh tednih, imel še vedno dovolj časa za pripravo za olimpijske igre. Upam, da se bo tako izšlo," pogled ob koncu pogovora proti februarju usmeri mlajši od bratov Rodman, ki trenutno še trenira z moštvom Team Jesenice, a za zdaj še ni razmišljal, da bi se železarjem aktivno pridružil tudi na kakšni od tekem mednarodne lige INL.