Sreda, 29. 6. 2016, 14.54
7 let, 2 meseca
Slovenski sodnik bo sodil četrtfinale EP 2016
Uefa nagradila Skomino tako in drugače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
4
Najboljši slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je na EP 2016 v Franciji prejel novo priznanje. Pravico bo delil na četrtfinalnem srečanju med Belgijo in Walesom. Primorca in njegove pomočnike, ki imajo na letošnjem Euru opravka z nekaterimi novimi pravili, čaka nova finančna nagrada.
Slovenske nogometne reprezentance ni med nastopajočimi na letošnjem evropskem prvenstvu, kar pa še ne pomeni, da tekmovanje mineva brez slovenskih predstavnikov. Predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vlado Šajn opravlja vlogo kontrolorja sojenja, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleš Zavrl je delegat, predstavlja pa se tudi peterica slovenskih sodnikov, ki jim "poveljuje" Damir Skomina. Koprčan je bil uvrščen med 18 glavnih sodnikov, ki delijo pravico na srečanjih evropskega prvenstva.
V Franciji je nosil piščalko že na treh dvobojih (Rusija – Slovaška, Francija – Švica in Anglija – Islandija), v petek pa se bo evropski nogometni javnosti predstavil še četrtič. Na prejšnjih tekmah si je za sojenje prislužil visoke ocene, tako da je ostal v ožji skupini sodnikov, ki jim bo sodniški komite Evropske nogometne zveze (Uefa) zaupal sojenje tekem do konca prvenstva. To je veliko priznanje za sodnika in slovenski nogomet.
Pohvale za opravljeno delo na srečanju med Islandijo in Anglijo
Na EP 2016 je nazadnje sodil v ponedeljek, ko je delil pravico na srečanju med Islandijo in Anglijo.
Nepremičninski agent iz Kopra, ki bo sredi poletja dopolnil 40 let, bo tako v petek sodil četrtfinalno tekmo med Belgijo in Walesom, na kateri ne bo manjkalo nogometnih zvezdnikov. Potekala bo v Lillu. Skomina bo glavni sodnik, njegova pomočnika bosta Jure Praprotnik in Robert Vukan, dodatna pomočnika, ki bosta stala za goloma, pa bosta Matej Jug in Slavko Vinčič. Četrti sodnik bo Italijan Nicola Rizzoli, rezervni pomočnik pa njegov rojak Elenito Di Liberatore.
Sodniška elita, ki se predstavlja na letošnjem Euru, je za svoje delo upravičena do petmestnih zneskov v evrih. Glavni sodnik je za tekmo, ki jo je vodil v skupinskem delu, prejel 11 tisoč evrov (bruto vrednost), njegov pomočnik je prejel dobro polovico manj, četrti sodnik pa dva tisoč evrov. Tako je bilo v skupinskem delu. V osmini finala, kjer se je 39-letni Primorec na srečanju med Islandijo in Anglijo v Nici (2:1) izkazal in prejemal odkrite pohvale, je postal bogatejši za 12 tisoč evrov, v petek, ko bo na sporedu četrtfinalni dvoboj, pa bo prejel 13 tisoč evrov.
To ne bo prva četrtfinalna tekma evropskega prvenstva, ki jo bo sodil Skomina. Pred štirimi leti je delil pravico na dvoboju EP 2012, na katerem je Nemčija nadigrala Grčijo s 4:2 in se uvrstila v polfinale. Polfinalnih tekem na največjih reprezentančnih tekmovanjih v nasprotju z ligo prvakov še ni sodil. Letos je bil dejaven na povratni polfinalni tekmi med Realom in Manchester Cityjem, pred leti pa je sodil tudi povratno polfinalno srečanje med Barcelono in Bayernom.
Na dvoboju med Francijo in Švico mu je selektor poražene ekipe Vladimir Petković očital, da bi lahko v zadnjih sekundah pokazal na belo točko.
Če bi Skomina dobil priložnost tudi v polfinalu ali pa velikem finalu, ki bo 10. julija v St. Denisu, bi na njegov bančni račun prišlo še 16 tisoč evrov. S tem bi pisal zgodovino slovenskega nogometa, saj ni še nobenemu slovenskemu sodniku uspelo na velikem tekmovanju soditi na tako pomembni tekmi.
Bolj kozmetične kot vsebinske
Radenko Mijatović je zadovoljen s sojenjem na letošnjem Euru.
Sodniki so pred letošnjim Eurom v Franciji opravili obsežne priprave, na katerih so bili seznanjeni z nekaterimi spremembami v pravilih nogometne igre, ki so začele veljati 1. junija. "Večjih posebnosti pri uvajanju novih pravil ni bilo. Sojenje na EP 2016 poteka relativno v redu. Zgodilo se je nekaj manjših napak, ki pa niso resneje vplivale na odločitve, tako da sojenje ni slabo," je delo sodnikov na letošnjem Euru ocenil kontrolor sojenja Radenko Mijatović.
Podpredsednik NZS je kot eno največjih sprememb omenil prekršek za najstrožjo kazen, po katerem lahko sodnik po novem nogometašu, ki je poskrbel za prekršek v lastnem kazenskem prostoru, pokaže le rumeni karton. Če seveda ne naredi prekrška "za zapor", ki mora biti ob doslednem upoštevanju pravil sankcioniran z rdečim kartonom. S tem se je Uefa izognila kar trojni kazni, saj bi ekipa po starih pravilih ob dosojeni 11-metrovki pridobila še prednost igralca več, izključeni igralec pa bi moral počivati vsaj na eni izmed prihodnjih tekem. "Ta sprememba je v redu. Škoda bi bilo dosoditi kazenski udarec in še izključiti igralca. To bi bila praktično prevelika kazen. Velja pa še nekaj sprememb, ki praktično vplivajo na naravo nogometne igre, a so bolj kozmetične kot vsebinske," je pojasnil.
Prva slovenska kluba, ki se bosta srečala z novimi sodniškimi pravili, sta Gorica in Domžale. V četrtek ju čaka krstni evropski nastop v tej sezoni.
Kakšne so še spremembe sodniških pravil?
Na začetku srečanja lahko moštvo ob izvajanju poda žogo nazaj, v lastno igralno polovico.
Igralcu, ki v bolečinah obleži po prekršku, za katerega je njegov tekmec prejel karton, se zdravniška pomoč nudi neposredno na igrišču in ga ni več treba z vozilom ali nosili pospremiti z igrišča. Sodniki so se za ta korak odločili zato, da tekmec po grobem prekršku ne bi računal na številčno prednost na igrišču, ko bi pomagali poškodovanemu igralcu.
Vratarji lahko z žogo v roki naredijo neomejeno število korakov (pred tem so lahko največ štiri), po šestih sekundah pa morajo žogo spustiti iz rok.
Stranski sodniki so prejeli večja pooblastila, tako da lahko stopijo tudi na igralno površino, predvsem kot podpora glavnemu sodniku pri določanju razdalje pri postavljanju živega zidu.
Četrti sodnik lahko aktivneje poroča glavnemu sodniku o prekrških, ki se dogajajo za njegovim hrbtom in sta jih prezrla tudi stranska sodnika.
...
4