Nedelja, 12. 8. 2018, 4.00
6 let, 3 mesece
Skok v športno preteklost
Zgodba, ki je pretresla plavalni in svetovni šport
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,46
Pred 14 leti, leta 2004, se je v Avstraliji dogajala prava plavalna drama. V tistem času je v olimpijskih bazenih kraljeval Avstralec Ian Thorpe, ki bi moral po vseh pravilih zaradi lastne neumnosti ostati brez olimpijskega nastopa na 400 metrov prosto. Po hudih pritiskih avstralske javnosti in celo vmešavanju takratnega predsednika vlade, je na OI v Atenah le nastopil v svoji paradni disciplini.
Leta 2004 so v Sydneyju potekale kvalifikacije za olimpijske igre v Atenah. Bolj ko ne je bilo jasno, da bo v disciplini na 400 metrov prosto avstralske barve branil takrat najboljši plavalec Ian Thorpe, ki je bil v tej disciplini neporažen sedem let, imel naslov svetovnega in olimpijskega prvaka, poleg tega pa je bil tudi lastnik svetovnega rekorda.
Izbirna tekma za olimpijsko mesto naj bi bila zgolj formalnost, saj je bilo jasno, da bosta prvi dve mesti zasedla, ti sta vodile na olimpijske igre, Ian Thorpe in Grant Hackett. A se je že pred štartom zgodila velika senzacija, ki je pretresla plavalni in svetovni šport.
Nerodno padel v bazen in bil diskvalificiran
Na štartnem bloku je Ianu Thorpu spodrsnilo in padel v bazen. To je pomenilo, da je avstralski zvezdnik zaradi prehitrega štarta diskvalificiran, posledično pa je to pomenilo, da na olimpijskih igrah na 400-metrski razdalji ne bo mogel nastopiti. Po tej nesreči se je poleg Granta Hacketta v olimpijsko ekipo uvrstil dokaj neznani plavalec Craig Stevens, ki je čez noč postal tarča razprave.
Ian Thorpe je izjavil, da bi moral mednarodni olimpijski komite razmisliti o tem, da bi aktualni olimpijski prvaki lahko branili zlato in da bi se na olimpijske igre uvrstili neposredno ter da je sramota, da zaradi neumne napake izgubi priložnost za nastop na OI v svoji najmočnejši disciplini.
V Avstraliji oziroma po vsem svetu se je razvila vroča razprava. Številni so menili, da bi moral Craig Stevens odstopiti mesto Thorpu. Poleg vodilnih predstavnikov avstralske plavalne zveze in avstralskega olimpijskega komiteja (AOC) se je vmešal celo takratni predsednik vlade John Howard, ki se je posredno postavil na Thorpovo stran.
"Po velikem pritisku javnosti sem se odločil, da ne bom nastopil na olimpijskih igrah v Atenah."
Prišel z ribolova in sporočil svojo odločitev
Craig Stevens je bil na podlagi vseh dogodkov pod velikim pritiskom. Za teden dni se je umaknil iz javnosti, šel na ribolov in šele nato sporočil svojo odločitev. "Po velikem pritisku javnosti sem se odločil, da ne bom nastopil na olimpijskih igrah v Atenah. Upam, da bo lahko Ian plaval v finalu prvega dne in branil zlato," je bil kratek danes 38-letni Stevens, ki je na OI v Atenah vseeno nastopil na 1500 metrov. Ta poklon svojega reprezentančnega kolega je Thorpe izkoristil in v Grčiji na 400-metrski razdalji ubranil olimpijsko zlato iz Sydneyja leta 2000. Po osvojeni zlati medalji je priznal, da je bila to zanj ena najbolj čustvenih zmag.
Zmaga na 400 metrov na OI v Atenah je bila zanj ena najbolj čustvenih v karieri.
Mastno plačilo
Dodatno olje na ogenj na vso situacijo je bilo še mastno plačilo, potem ko je Craig Stevens na eni izmed televizijskih oddaj za svoj nastop in odločitev, ki jo je vsa Avstralija čakala mesec dni, prejel 60 tisoč avstralskih dolarjev (38 tisov evrov). Seveda so se za tem okoli tega razvile vroče razprave in veliki napadi na Thorpa. Mediji so pozneje pisali, da je bilo olimpijsko zlato iz Aten kupljeno. Veliko ljudi je avstralskega plavalca branilo, a bolj ali manj so se strinjali, da je ta dogodek pustil črn madež v njegovi športni karieri. Mnenja o tem so še danes deljena.
Še danes mu ni žal, da je mesto odstopil Ianu Thorpu.
Ian Thorpe ga ni nikoli izsiljeval
Deset let za tem (leta 2014, op. p.) je Craig Stevens, ki je danes plavalni trener, za Sydney Morning Herald dal intervju, kjer je priznal, da mu še danes ni žal, da se je tako odločil in svojo olimpijsko mesto žrtvoval za Thorpa. Med drugim je povedal, da ga Ian ni nikoli izsiljeval in da sta bila vedno dobra prijatelja.
"Pravilno sem se odločil. Ian in jaz sva imela dober odnos in od njega sem se naučil, kaj vse moraš narediti, da prideš na najvišjo raven. Z nami je začel trenirati leta 1997, ko se je prvič uvrstil v državno reprezentanco. Jaz sem preplaval pet kilometrov šestkrat ali sedemkrat na teden, od Iana pa sem se naučil, da moram preplavati sedem ali osem kilometrov na dan in to desetkrat na teden. Zagotovo mi je s tem pomagal doseči svoje cilje," je v intervjuju povedal Stevens, ki si je leta 2008 vendarle priboril nastop na OI v Pekingu.
Težave z depresijo in alkoholom
Po končani karieri se je veliko pisalo o Thorpu in njegovih težavah z alkoholom in depresijo pri. Leta 2014 so ga v predmestju Sydneyja našli, ko je sredi noči zmedeno taval in se potikal okoli avtomobila. Pozneje je javnost zvedela, da je bil pod vplivom antidepresivov in protibolečinskih tablet. Iz njegovega tabora so sprva to ostro zanikali. Teden dni za tem pa so javili, da je odšel v center za odvajanje. Sicer je Thorpe že v svoji avtobiografiji, ki je izšla leta 2012, priznal, da je imel težave z depresijo in da tega niso vedeli niti njegovi najbližji.
Dolgo časa se je boril z depresijo, česar niso vedeli niti njegovi najbližji.
Po dolgih letih priznal istospolno usmerjenost
Že med njegovo plavalno kariero so mediji nekajkrat namigovali, da je avstralski zvezdnik gej. To je dolga leta odločno zanikal, leta 2014 pa je za britanske medije naposled priznal svojo spolno usmerjenost. "Odkrito lahko povem, da sem gej, in ne želim, da se ljudje počutijo kot jaz. Upam, da sem s tem koga tudi razbremenil. Čeprav dolga leta to držiš v sebi, je veliko lažje, ko daš to iz sebe in priznaš. Pred enim letom je povedal, da za zdaj s partnerjem Ryanom Channingom ne razmišljata o poroki, je pa priznal, da si nekoč želi imeti družino.
Devet olimpijskih in enajst medalj s svetovnih prvenstev
Thorpe je bil najuspešnejši plavalec na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju, kjer je osvojil pet medalj. Tri zlate in dve srebrni kolajni. Štiri leta pozneje je v Atenah osvojil štiri olimpijske medalje – dve zlati, eno srebrno in eno bronasto. Skupno torej devet. Na svetovnih prvenstvih je zbral 11 medalj. Leta 2006 je končal svojo športno pot, pred olimpijskimi igrami v Londonu se je želel vrniti med najboljše, a mu ni uspelo.
