Za Slovence v Pragi usodni zadnji streli

Rajmond Debevec (594) je posamično tekmo končal na 11., Željko Moičevič (592) na 22., Robert Markoja (590) pa na 35. mestu.

Slovenska reprezentanca je v češki prestolnici dosegla svoj najboljši ekipni rezultat na evropskih ali svetovnih prvenstvih, najboljša uvrstitev pa še vedno ostaja četrto mesto iz Varšave leta 1997.

Na današnji tekmi je bil zelo blizu uvrstitve v veliki finale Debevec. Najboljši slovenski strelec vseh časov je imel uvrstitev v "veliko osmerico" na dosegu roke, zanj pa sta bila usodna zadnja dva strela. Zadel je devetki, 98 krogov pa je najstarejšemu tekmovalcu z zračno puško na strelski črti v Pragi navrglo končno 11. mesto. Identična zgodba se je ponovila v ekipni konkurenci: v pravi strelski srhljivki je bila namreč Slovenija pičla dva kroga pred koncem v igri za odličje bronastega leska. "Najpočasnejši" slovenski strelec Markoja je bil v prvih osmih strelih 100-odstoten, v lovljenju predvidenega časa pa se mu je zatresla roka, tako da je njegovih 98 krogov zadostovalo za šesto mesto.

"V Pragi sem dosegel najboljši izid sezone, tako da si ne morem ničesar očitati. Dejstvo je, da v zadnji sezoni nisem bil konkurenčen najboljšim strelcem z zračno puško, s kančkom sreče pa bi se vendarle lahko uvrstil v finale, tako kot sem se pred dvema letoma v francoskem Deauvillu, ko sem osvojil bronasto kolajno. Kljub temu sem s svojim nastopom zelo zadovoljen, tehnično sem tekmo izpeljal na zelo visoki ravni, pri zadnjih dveh strelih pa se mi je malce povišal utrip, kar me je na koncu stalo uvrstitve med prvih osem," je po izjemno razburljivi nedeljski preizkušnji dejal Rajmond Debevec.

Legendarni trener Lojze Mikolič je praško tekmo spremljal zelo aktivno, vseskozi je "skakal" od strelca do strelca in pogledoval na velik semafor, po tekmi pa je dejal: "V Pragi smo izpolnili zastavljeno nalogo. Vsi strelci z zračno puško so dosegli izid nad 590, Debevec pa je še enkrat dokazal, da je 'motor' ekipe. Na letošnjem evropskem prvenstvu sem sicer pričakoval, da bo 'eksplodiral' eden od mlajših strelcev, a znova se je pokazalo, da na velikih tekmah štejejo izkušnje. Bili smo zelo blizu velikega ekipnega in posamičnega uspeha, pokopali so nas zadnji streli, ki so bili le malenkostno slabši. Kljub temu sem zelo zadovoljen."

"Na EP sem prišel dobro pripravljen, še enkrat pa se je pokazalo, da sta tekma in trening dve zelo različni zadevi. V prvi polovici tekme nisem bil 100-odstotno zbran, zato sem si vzel krajši odmor, ki mi je v nadaljevanju koristil," je dejal Moičevič, medtem ko je Markoja dodal: "V prvi polovici sem bil med najbolj natančnimi tekmovalci na strelišču, nato pa mi je popustila zbranost. Na strelišču sem vedno 'počasen', tukaj pa sem bil že pretirano počasen, tako da sem nastope končal ob koncu predvidenega časa. Moji streli so bili tudi zaradi tega malo manj natančni."

Kaže omeniti, da so se češki prireditelji malce "po domače" lotili organizacije evropskega prvenstva, čeprav so za najem prelepe dvorane O2 Arena dnevno odšteli kar 35.000 evrov. Pri kandidaturi so vodilnim možem Evropske strelske zveze (ESC) obljubili, da bodo vsa strelska mesta postavili v veliko dvorano, tik pred začetkom evropskega prvenstva pa so prelomili besedo, tako da so kvalifikacijske obračune prestavili v "garažo" osrednje praške dvorane, finalne odločitve pa v veličastno veliko dvorano. Slabo se je godilo tudi strelkam in strelcem na premične tarče, njihova tekmovanja so potekala v preddverju dvorane, od koder se je širil vonj po hitro pripravljeni češki in mednarodni hrani.

"Garaža", ki jo tukaj imenujejo "mala dvoranica", je pravi improvizacijski čudež: na stropu je bila črna ponjava, nastopajoče pa sta v hladnem objektu ogrevali dve velikanski plastični cevi, ki sta dokaj hrupni in imata - če ste v neposredni bližini - "moč orkana". Za nastopajoče hrup ni moteč, večina strelcev in strelk ima med tekmo tako ali tako ušesne čepe, bolj sporna je bila nizka temperatura, ki zagotovo ni znašala 18 stopinj Celzija, kolikor je spodnja meja za prirejanje tekmovanja. Posebno poglavje je svetloba, ki je neprimerna za lokalno strelsko tekmovanje, kaj šele za evropsko prvenstvo. Strelske tarče so bile namesto predvidenih 1500 luksov osvetljene le s 1200, pomanjkljiva svetloba je bila tudi na strelskih mestih (namesto 300 le 200 luksov).

Prireditelji tekmovanja in tehnični predstavniki ESC so ob številnih pripombah nacionalnih strelskih delegacij le zamahovali z rokami in odgovarjali, da so izidi tekmovalcev in tekmovalk v Pragi povsem primerljivi dosežkom na minulih evropskih prvenstvih. Po njihovem mnenju je za njimi še eno odlično organizirano evropsko prvenstvo.