Sreda, 26. 10. 2016, 17.03
7 let, 1 mesec
INTERVJU
Tisti, ki so ga v Londonu pljuvali, ga danes trepljajo po ramenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,55
Peter Kauzer, srebrni olimpijec iz Ria, se je že začel pripravljati na novo sezono. Po osvojeni medalji se je zgodilo marsikaj. Bilo je tudi nekaj tistih, ki ga danes trepljajo po ramenih, pred štirimi leti v Londonu pa so ga kritizirali. Če je do zdaj veslal z velikim bremenom, bo zdaj veslal za dušo.
Peter Kauzer je s srebrno olimpijsko medaljo v Riu de Janeiru zapolnil še zadnje prazno mesto v svoji vitrini. Hrastničan je osvojil praktično vse, kar se da, kljub temu pa je še našel motivacijo za prihodnja štiri leta. Vonj po zlati olimpijski medalji je še vedno tako mamljiv, da se je odločil vztrajati do olimpijskih iger v Tokiu. "Motivacija je velika, saj sem zdaj videl, česa sem sposoben in da na prejšnjih olimpijskih igrah nisem govoril v prazno," nam je v intervjuju povedal Kauzer, ki že dobro desetletje kroji vrh svetovnega kajaka na divjih vodah.
Je po olimpijski sezoni kaj težje najti motivacijo za trening?
Ne, ni bilo težje. V bistvu sem se moral prepričati, da bom tekmoval še prihodnja štiri leta. Zato sem si vzel malo več časa za počitek, ker v prejšnjih sezonah to ni bilo mogoče. Naporno bo in moral sem se nekoliko oddaljiti od vsega, saj od poškodbe naprej nisem imel pravega dopusta.
Nekateri športniki si leto po olimpijskih igrah vzamejo aktivni odmor. Boste tako storili tudi vi?
Po eni strani je dobro, da imamo doma evropsko prvenstvo v Tacnu, tako da je motivacija na visoki ravni. Vemo, kako je bilo na zadnji veliki tekmi v Tacnu … (Peter Kauzer je na svetovnem prvenstvu v Tacnu po sporni sodniški odločitvi zasedel deveto mesto, op. p.) Ne da bi rad popravil vtis od takrat … Dokler bom videl, da sem sposoben dosegati vrhunske rezultate, bom nadaljeval. Svetovno prvenstvo bo v Pauju, ki je zame eno boljših prizorišč. Predvsem si ne želim zaspati na lovorikah.
Ni časa za počitek, Peter se že pripravlja na novo sezono.
Torej o premoru niste razmišljali?
Če bi bil star 20 let, bi verjetno naredil tako. Verjetno bi si po olimpijski sezoni vzel prosto in se z vso močjo pripravljal na prihodnja tri leta do olimpijskih iger. Nisem več najmlajši in vsako sezono bom vzel zares, končni cilj pa so olimpijske igre v Tokiu. Se pa ne obremenjujem s tem, ali mi bom uspelo priti tja ali ne. Glede na trenutno počutje sem sposoben vrhunskih rezultatov. V bistvu že komaj čakam, da se začne nova sezona. Zdaj namreč ni več pritiska, da moram dobiti medaljo. Vse sem dosegel in tudi če bi danes končal kariero, bi imel zadoščenje. Prihodnje sezone bodo res le za mojo dušo. Užival bom v vsaki sezoni, a to ne pomeni, da bom zaradi tega kaj manj pripravljen.
Torej ste zdaj mirni?
Da, ni se mi treba nikomur dokazovati. Ne glede na to, kakšne rezultate sem v preteklosti dosegal … sem dvakratni svetovni prvak, evropski prvak, trikrat sem zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala … Za nekatere to še kar ni bilo dovolj in vprašanje je, ali je dovolj olimpijska medalja. Če pogledamo nazaj, je od Slovencev na svetovnih stopničkah zadnji stal Jure Meglič, ki danes nastopa za Azerbajdžan. Nikogar ne želim podcenjevati. Verjamem, da so vsi sposobni, in upam, da bodo to pokazali. Seveda pa je veliko odvisno od tekmovalca in njegove psihične priprave.
Koliko je bilo tistih, ki so vas po OI v Londonu kritizirali, po letošnji medalji pa so vas trepljali po ramenih?
Vsi, ki so me takrat kritizirali, so me zdaj trepljali po ramenih in govorili, da so vedeli, da mi bo uspelo.
Morda v Sloveniji vidite koga, ki bi vam ta trenutek lahko dihal za ovratnik?
Težko rečem. Veliko je bilo mladih talentov, ki so se izgubili. Velikokrat so me imeli možnost premagati, pa me niso. Še vedno menim, da se ljudje preveč obremenjujejo s tem, kako me bodo premagali, namesto da bi napredovali. Tudi jaz sem bil mlad, pa sem moral premagati starejše in boljše tekmovalce. Bolj sem se posvečal sebi in ko sem videl, da sem tega sposoben, sem poskušal to priložnost zgrabiti.
Zakaj jaz vidim, da pri nas ni več takšnih tekmovalcev kot sem na primer jaz? Mislim, da imajo nekateri vsega preveč in so zvezde, še preden so kaj naredili. Jaz osebno se nimam za zvezdo, ampak to delam zato, ker uživam v veslanju, treniranju in tekmovanju, nekateri pa me jemljejo kot nujno zlo oziroma kot da sem jim v trn v peti.
V Tokio ne namerava oditi kot turist.
Je zdaj ena od spodbud želja po zlati olimpijski medalji?
Da, je. Motivacije imam dovolj, saj sem zdaj videl, da sem sposoben in da na zadnjih dveh izvedbah olimpijskih iger nisem govoril v prazno. Na žalost je v Riu malo zmanjkalo za zlato … Kot sem že rekel, v prihodnjih sezonah bom videl, česa bom sposoben. Če bom videl, da ne bom mogel konkurirati, moj cilj ne bo zlata medalja, ampak jaz se ne predam kar tako. Če se bom uvrstil na olimpijske igre v Tokiu, se bom uvrstil zato, ker vem, da bom tudi tam sposoben doseči dober rezultat. Ne bom odšel tja kot turist, ampak z željo po vrhunskem rezultatu.
Ste po osvojeni olimpijski medalji doživeli veliko novega?
Veliko je bilo novih izkušenj. Kot sem že povedal, po eni strani je lahko naporno, ampak se zavedam, da te stvari spadajo zraven. Pridobivaš nove izkušnje, spoznavaš nove ljudi z različnih področij. Če si pameten, ti to lahko olajša stvari za naprej. Poskušam izkoristiti vse, kar lahko. Dejansko sem po osvojeni medalji rekel, da moram uživati v tem trenutku, da poberem vse, kar bo meni koristilo, in da bom imel kaj od tega.
"Nisem takšen, da bi že teden dni po uspehu šel trkat na vrata in prosit za denar."
Se po zadnjem uspehu kažejo kakšne nove možnosti za sponzorski denar?
Se odpirajo, vendar vem, da ne smem biti preveč posesiven in vse skupaj delati na vrat na nos. Nisem takšen, da bi že teden dni po uspehu trkal na vrata in prosil za denar. Vse pride ob svojem času. Ne smeš se prehitro odločati, bolje je, da se konkretno dogovorimo, da potem ni nejasnosti.
Nekateri športniki imajo svoje agente in ljudi, ki skrbijo za finance, medije … Kako je s tem pri vas?
Kakšne stvari urejam sam, pri nekaterih stvareh pa mi tudi pomagajo. Staknemo glave in se dogovorimo, kako bomo kaj izpeljali. Ne vrtijo se tako veliko vsote, da bi potreboval posebnega menedžerja za to. Je pa res, da imam ob sebi ljudi, ki vedo, kako se določenim stvarem streže, o marsičem vedo več kot jaz. Konec koncev sem jaz tukaj za to, da treniram in dosegam rezultate, drugi pa poskrbijo za druge stvari.
Bo imela tudi kajakaška zveza kaj od vaše medalje?
Tega ne morem vedeti, ampak upam, da bodo lahko kaj iztržili. Konec koncev smo na to medaljo čakali dvajset let. Načeloma bi morali imeti vsi koristi od tega in mislim, da je prav, da se ceni naše rezultate. Je pa res, da bi bilo brez olimpijske medalje zelo težko. Upam, da bo naša zveza vsaj na istem, če ne na boljšem.
