Streha se jim podira na glavo

Kajak kanu klub Ljubljana ima bogato zgodovino. Ustanovljen je bil že pred drugo svetovno vojno, natančneje 20. oktobra 1931. Prvi predsednik kluba je bil ing. Ciril Pogačnik. Tega leta se je začelo tudi tekmovalno obdobje, ki je trajalo vse do druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni se je klub preimenoval v Kajak klub Cveto Močnik, leta 1976 pa se je zaradi takratnega novega zakona preimenoval v Kajak kanu klub Ljubljana in vse od takrat obdržal svoje ime.

Klub z veliko tradicijo

Prvi klub je nastal na tako imenovanem levem bregu reke Ljubljanice. Mesto Ljubljana je takrat dalo prostor, načrte pa je zrisal takratni predsednik ing. Ciril Pogačnik. Ta del kluba stoji še danes, nasproti Špice. Pozneje, leta 1958, se je klub preselil nekoliko višje na desni breg, kjer je bilo nekdaj kopališče, na levem bregu pa je ostala turistična sekcija. Skozi dolgo obdobje so v klubu zrasli vrhunski tekmovalci. Prvo medaljo si je na svetovnem prvenstvu že leta 1953 v Meranu priveslal Milan Zadel, pozneje so se ti uspehi vrstili še naprej. Morda izmed vrhunskih tekmovalcev najbolj izstopata Andrej Jelenc in Srečko Masle.

Čeprav so v klubu zrastla velika imena jugoslovanskega in slovenskega kajaka in kanuja na divjih vodah, pa je sama podoba skozi leta na nekaterih objektih dobila žalostno podobo. V vseh teh letih jim je določene objekte uspelo prenoviti in še danes dobro služijo svojemu namenu, nekateri pa so stari, dotrajani in celo nevarni.

Čolnarna je stara že prek 50 let

Klub ob Ljubljanici kazi stara dotrajana hiša, ki naj bi bila pod spomeniškim varstvom in se brez dovoljenj vanjo ne sme posegati. Še večjo težavo pa predstavlja precej dotrajana čolnarna, kjer imajo tekmovalci spravljene čolne. Po besedah nekaterih starejših članov naj bi bila zgrajena med letoma 1962 in 1963. Streha na določenih delih že pušča, predlanska zima pa je naredila še večjo škodo, potem ko se je na posameznih delih streha porušila. Vse skupaj je postalo že nevarno. "K sreči je bila letošnja zima bolj mila, da dodatne škode ni bilo," je povedal dolgoletni trener v ljubljanskem klubu Matej Trampuž.

Če bo vse po sreči, bo novembra vse drugače

V ljubljanskem klubu ne sedijo križem rok. Prenova oziroma izgradnja nove čolnarne, če bo šlo vse po načrtih, bi bila lahko dokončana do novembra. "Mestna občina bo prispevala 30 tisoč evrov, z evropskega sklada pa bi dobili 60 tisoč evrov. Za zdaj je projekt narejen. Stara čolnarna se bo podrla in zgradila se bo nova, ki bo imela iste dimenzije. Če nam bo to uspelo spraviti pod streho, bomo zelo zadovoljni," je povedal Uroš Polajnar, ki je še dodal, da bi bilo treba v klubu še marsikaj urediti. "Ta čolnarna je na prvem mestu, saj je postala nevarna in lahko komu pade kaj na glavo. Poleg tega je še veliko za postoriti. Treba bi bilo zamenjati celotno kanalizacijo, elektriko, treba bi bilo urediti tudi nabrežje, saj ga voda spodjeda."

Nekateri objekti so že prenovljeni

Ni pa vse tako črno, kot je morda videti na prvi pogled. Pred nekaj več kot desetletjem se je zgradila nova telovadnica, v kateri je lepo urejen fitnes s sanitarijami, enkrat v prihodnosti bi si želeli narediti tudi savno.

Poleg telovadnice so zgradili kozolec, kjer se prirejajo družabna srečanja, med drugim pa so tam organizirane tiskovne konference slovenske reprezentance. Zadnja pridobitev kluba, ki je stara že nekaj let, je manjša čolnarna, kjer že "domujejo" določeni tekmovalci, zraven pa imajo tudi manjšo delavnico, kjer si tekmovalci lahko popravljajo svoje kajake in kanuje.

Po dolgih letih so prenovili tudi slalomsko progo. Stara je bila precej dotrajana in ob vsaki narasli vodi so se kakšna vrata odtrgala. Zdaj teh težav ni več, tako da treningi tekmovalcev potekajo brez težav.