Torek, 2. 5. 2023, 12.16
1 leto, 6 mesecev
Andreja Leški
Odvzeta priložnost v Tokiu je pustila posledice. "Globoko v sebi sem bila prizadeta."
Andreja Leški je v slovenski vrsti veljala za naslednico serije izjemnih judoistk zadnje generacije Urške Žolnir, Ane Velenšek in Tine Trstenjak. To je napovedovalo tudi izjemno leto 2021, po katerem pa Koprčanka, ki živi in trenira v Ljubljani, ni nadaljevala izjemnega niza. Nova priložnost bo SP prihodnji teden v Dohi.
Andreja Leški je bila v preteklosti vselej zagotovilo za uspeh. O tem pričajo kolajne na kadetskih in mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih. Vse to se je stopnjevalo v leto 2021, ko je osvojila srebro na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, bron na evropskem prvenstvu v Lizboni in kar šest kolajn na seriji tekem najvišje ravni, na grand slamih in velikih nagradah. Vse to je začinila še z naslovom vojaške svetovne prvakinje.
Bila je druga na svetu, pa ostala brez olimpijskih iger
"V primerjavi s sezono 2021, ko je šlo vse kot po maslu, ko sem povsod osvojila kolajno, mi gre v zadnjih dveh sezonah malce slabše." S Tino Trstenjak sta na svetovni jakostni lestvici začasno zasedali prvo in drugo mesto v kategoriji do 63 kilogramov. A kljub vsem dosežkom Koprčanka ni dobila pravice nastopa na olimpijskih igrah, kjer posamezno državo lahko zastopa le po ena tekmovalka. Zdaj pravi, da je to v njej pustilo globlje posledice, kot si je bila sprva pripravljena priznati, in sledil je rezultatski padec.
"V primerjavi s sezono 2021, ko je šlo vse kot po maslu, ko sem povsod osvojila kolajno, mi gre v zadnjih dveh sezonah malce slabše. Z miselnostjo sem še vedno naslednica teh velikih rezultatov. Vem tudi, da sem bila na dobri poti do tja, in to mi seveda da razmišljati," je v pogovoru za STA povedala tekmovalka.
"Ko razmišljam pri sebi, je za mano prišlo prav to, da leta 2021 za vse uspehe nisem bila nagrajena z nastopom na olimpijskih igrah. Globoko v sebi sem bila prizadeta, česar takrat nisem tako zelo čutila. A ko se ozrem nazaj, je drugače, kot če razmišljam sproti, in to je prišlo za mano," pravi 26-letna tekmovalka.
Obenem priznava tudi, da je na lastni koži občutila športna pravila, ki jih piše življenje. "Podoživljam, kako je težko ostati na vrhu. Bila sem tam, morala bi obdržati to samozavest in nastrojenost."
Le leto dni pred OI velika sprememba
"Žal mi je, da se te spremembe dogajajo tako pozno, le leto dni pred OI." Tekmovalka odkrito priznava, da je sama do sebe zelo kritična in nezadovoljna, ko ne doseže svojih ciljev. Letos je nejasnosti morda še nekaj več kot lani, saj je Ljubljano zapustil trener Andrej Šturbabin, pod katerim je dosegla največje uspehe, zamenjala sta ga Luka Kuralt in Matija Erjavec.
"Osebno sem zelo prilagodljiva. Vem, da smo ljudje različni, in z vsakim trenerjem sodelujem na svoj način. Od vsakega skušam pobrati najboljše. Seveda pa ima vsak svoje pomanjkljivosti, kot jih imam tudi jaz, pa morajo tudi trenerji delati z mano."
O Šturbabinu dodaja: "Z njim smo delali dobro in žal mi je, da se te spremembe dogajajo tako pozno, le leto dni pred OI. Podobno je bilo, ko je v klub prišel on. Za rezultate je potreben čas, da se navadimo drug na drugega. Hvala bogu Luko poznamo, z njim smo kdaj tudi skupaj trenirali, ko je bil še v naših vrstah, in morda bo zaradi tega šlo malo hitreje."
Za vse to razmišljanje časa niti ni bilo. "Fizično in psihično sem šla na pripravah na vse ali nič. Časa, da bi bili zadržani, ni. Je tudi veliko pozitivnih novosti. Velike spremembe so predvsem pri prehrani, kjer so bile rezerve največje, in sprostitvenih tehnikah. Tukaj nam gredo v klubu res zelo na roke."
Na SP odhaja pozitivna
Tudi zato Andreja Leški poudarja, da gre zelo pozitivna na SP. "Poznam se zelo dobro in vem, kaj mi zmanjka, ko izidov ne dosežem. Vem, da jih lahko. To sem že naredila in ko ne gre, je razlog vedno znan. Žal mi je, da mi vsega, kar je potrebno za uspeh, ne uspe narediti vsakič, ko bi morala, verjamem pa, da so odprte vse možnosti," še pravi pripadnica slovenske vojske, ki je doštudirala tudi ekonomijo in že išče prve poslovne izzive.
"Sem taka oseba, da potrebujem še kaj za zraven. Seveda to prilagajam treningom in na srečo v podjetju šport razumejo in me pri tem podpirajo. Zelo rada sem tudi v Kopru, saj je časa za domače vse manj in vse pogosteje sem v naravi. To mi daje potrebno ravnovesje."