Martin Pavčnik

Četrtek,
20. 8. 2015,
16.00

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Gašper Fistravec Rajko Hrvat Luka Špik Iztok Čop

Četrtek, 20. 8. 2015, 16.00

8 let, 7 mesecev

Od dežurnih lovcev na kolajne do podhranjene "flote"

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Slovenska ponudba na bližajočem se svetovnem prvenstvu je dokaz, da je slovensko veslanje po upokojitvi Iztoka Čopa in umiku Luke Špika le bleda senca nekdanje zakladnice kolajn.

Ko je slikovito savojsko jezero Aiguebelette leta 1997 nazadnje gostilo svetovno prvenstvo v veslanju, se je morala slovenska reprezentanca zadovoljiti "zgolj" z dvema uvrstitvama na četrto mesto. Ker se je veslaška druščina slabo desetletje pred prvenstvom v Franciji in debelo desetletje po njem z največjih tekmovanj skorajda kot po pravilu vračala z vsaj enim odličjem, sta bili dve tedaj sicer vrhunski uvrstitvi pozdravljeni z zvrhano mero grenkobe.

Ob vrnitvi v Aiguebelette, kjer se bo med 30. avgustom in 6. septembrom kar 1.291 veslačev iz 77 držav v 516 posadkah borilo za odličja svetovnega prvenstva, bi bila slovenska reprezentanca še kako vesela dveh "lesenih" kolajn. V Francijo namreč potujejo zgolj trije veslači – Rajko Hrvat v neolimpijski disciplini lahkih enojcev in pa Janez Zupan ter Gašper Fistravec v močni druščini dvojnih dvojcev.

Olimpijski vizum le pobožna želja?

Prvenstvo v Franciji, na katerega se slovenska reprezentanca te dni pripravlja v Bohinju, ki je po besedah generalnega sekretarja veslaške zveze Jerneja Slivnika svojevrstna preslikava savojskega jezera, bo imelo tudi pridih olimpijskih kvalifikacij. Ker lahki enojec ni olimpijska disciplina, bo vizum za Rio 2016 lovil le dvojni četverec. Ta bi se moral v konkurenci 29 čolnov zavihteti vsaj na 11 mesto.

Selektor Dušan Jurše priznava, da je to velika želja, a v isti sapi dodaja, da pred varovanca vsaj uradno letvice ne želi postaviti tako visoko. "Bojim se, da so to bolj pobožne želje. V veslanju se namreč čez noč ne da storiti veliko. Jasno, z veslači, ki so na voljo, skušamo storiti največ. Korak za korakom. Drugačne poti ni," pravi Jurše, ki je v vlogi selektorja po dolgih letih zamenjal Miloša Janšo.

Luka Špik naj bi se vendarle vrnil

Selektor meni, da je bolj realen scenarij, po katerem bi se najmočnejša slovenska posadka v boj za Rio podala na dodatnih kvalifikacijah prihodnje leto v Luzernu. Takrat naj bi se podhranjeni reprezentanci, ki je ostala tudi brez nekdaj zelo nadarjenega Jerneja Markovca, skušal znova priključiti tudi Luka Špik. Rezultatsko drugi najuspešnejši slovenski veslač vseh časov se namreč kljub tekmovalni neaktivnosti še ne namerava upokojiti.

Izkušeni 36-letni olimpijec je odgovornim pri Veslaški zvezi Slovenije zatrdil, da še naprej trenira pod okriljem britanskega kluba Mosley. V domovino naj bi se vrnil jeseni in se vključil v kandidacijski postopek za uvrstitev v reprezentanco.

Šest let od zadnje kolajne

Prav Špik je bil leta 2012 skupaj z Iztokom Čopom protagonist bronaste olimpijske pravljice v Londonu. To je obenem tudi zadnja slovenska kolajna na velikih tekmovanjih (SP in OI). Še daljšo brado pa ima zadnje slovensko odličje na svetovnih prvenstvih. Leta 2009 so ga v Poznanju priveslali člani bronastega četverca brez krmarja Rok Rozman, Rok Kolander, Tomaž Pirih in Miha Pirih. V vsej zgodovini se je sicer slovensko veslanje veselilo kar 22 kolajn. Vse so bile osvojene v razponu 24 let (1988–2012), pri kar 16 pa je sodeloval Iztok Čop. Prav z njegovim slovesom leta 2012 se je kriza usodno poglobila.

"Po letih vrhunskih rezultatov veslanje plačuje ceno neposrečene menjave rodov. A v podobnem položaju se je znašlo že več športov. Pravzaprav smo začeli znova. Zdaj je pomembno, da fantje, ki vztrajajo v programu, storijo korak naprej in se približajo svetovnemu vrhu, obenem pa moramo pospešeno delati z mlajšimi. Iščemo nadpovprečno nadarjene in delavne posameznike z visokim športnim motivom. Žal je baza skromnejša, kot bi želeli. Vendarle imamo na voljo le sedem klubov," o padcu krivulje razmišlja Jurše.