Najvišja priznanja za šport Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu

Podelitev, 49. po vrsti, je bila v Unionski dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Poleg štirih nagrad, dve za vrhunski mednarodni športni dosežek (Rok Marguč, Peter Vilfan), eno za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa (Rudi Hiti) in eno za življenjsko delo v športu (Srečko Remih), je odbor podelil tudi deset plaket, od tega tri za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, šest za pomemben mednarodni športni dosežek in eno za življenjsko delo v športu. Te so prejeli Vlora Beđeti, Ivan Božidar Bohak, Darko Đurić, Jože Horvat - Didi, Mateja Kosovelj, Matej Mohorič, Rado Pišot, Franček Gorazd Tiršek, Branka Vajngerl in Tanja Žakelj.

Rudi Hiti: hokejski zanesenjak

Športna pot je Rudija Hitija najprej vodila v Hokejski klub Jesenice, kjer je v sezoni 1962/63 v prvi državni ligi nastopal za podružnično moštvo, Kranjsko Goro. V Hokejskem klubu Jesenice je postal eden najimenitnejših predstavnikov, svoje sposobnosti pa je dokazoval skoraj na vsaki tekmi tega moštva. Prvi veliki uspeh je dosegel v tekmovalnem letu 1966/1967, ko je s tem moštvom prvič osvojil naslov državnega prvaka. Na državnem prvenstvu je nastopal med letoma 1968 in 1974 za ljubljansko Olimpijo in dvakrat osvojil naslov državnih prvakov. Hiti je v tujini dokazal velike igralske in trenerske sposobnosti, postal je igralec z mednarodnim ugledom. Doma je pomembno predvsem njegovo delovanje na Bledu, kjer je bil trener Hokejskega kluba Bled. Hiti je eden najuspešnejših slovenskih hokejistov vseh časov.

V državni reprezentanci je na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih odigral 177 tekem (na njih je dosegel 84 golov in 82 podaj, skupaj 166 točk), kar štirikrat pa je bil na SP uvrščen v moštvo All-Star. Tudi po končani profesionalni športni karieri ostaja zavezan hokeju. Na Bledu, kjer živi, je ustanovil Hokejsko drsalno društvo Bled, ki mu predseduje in v katerem največ pozornosti namenja razvoju mladih. Vsako leto avgusta organizira poletno hokejsko ligo Rudi Hiti ter mednarodni hokejski tabor. Je zanesenjak, ki je vse življenje povezan s hokejem, zato ni čudno, da so ga sprejeli v hišo slavnih Hokejske zveze Slovenije, Mednarodne hokejske zveze in tudi hram slovenskih športnih junakov, so zapisali v obrazložitvi.

"V današnjih časih mene in bratov ne bi bilo. Do polovice meseca bi jedli malo mesa, nato krompir, mama pa nam ne bi mogla kupiti palic in dandanes se mi prav smilijo otroci iz revnih družin, ki se ne morejo športno udejstvovati. Prav zato se tudi sam trudim, saj se mi zdi prav, da jaz, ki sem imel te možnosti, dam tudi kaj nazaj," je ob prejemu nagrade na stanje v družbi opozoril Hiti, ki se že leta trudi s svojo hokejsko šolo na Bledu.

Rok Marguč: Odrekanje in športni način življenja mu nista tuja

Marguč se je najprej preizkusil v rokometu in košarki, leto 1991 pa je bilo prelomno za njegovo prihodnost, saj je takrat prvič stopil na snežno desko. Tako se je začela športna pot enega najuspešnejših slovenskih deskarjev. Danes preživi na snegu več kakor 150 dni v sezoni, tekmuje pa v paralelnem veleslalomu in slalomu. Leta 2005 se je prvič uvrstil v člansko reprezentanco, ko se je pod vodstvom vrhunskega trenerja Tomaža Bernika, ki ga je spremljal naslednji dve sezoni, povsem približal svetovnemu vrhu. To leto je tudi prvič nastopil na tekmi za svetovni pokal v Kreischbergu v Avstriji.

Januarja lani je na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v Kanadi osvojil prvo mesto v deskanju na snegu v paralelnem slalomu. Odrekanje in športni način življenja mu nista tuja. Trenirati mu nikoli ni težko in ve, da brez napornih treningov in trdega dela uspehi niso mogoči.

"Pomembno je, da tudi ta komisija vidi tvoje trdo delo, da si prišel do rezultatov. To pomeni, da tudi ljudje vidijo, da se trudiš," je nagrado pokomentiral Marguč.

Peter Vilfan: skrb za razvoj slovenske košarke

Košarkar Vilfan je športno pot začel v Mariboru in se prek najrazličnejših selekcij meteorsko hitro prebil v jugoslovansko izbrano vrsto, ki je takrat kraljevala na igriščih po vsem svetu. V dolgoletni igralski karieri je igral v matičnem ŽKK Maribor in tudi pri takratnih evropskih košarkarskih velikanih: Jugoplastiki iz Splita, Partizanu iz Beograda in Olimpiji iz Ljubljane. V svojem času je bil najboljši slovenski igralec. Vilfan se po končani tekmovalni poti pred dvema desetletjema ni zadovoljil zgolj z izjemno igralsko kariero v okviru takratne jugoslovanske reprezentance, s katero je osvojil štiri kolajne: naslov svetovnega prvaka leta 1978, dve srebrni kolajni na evropskih prvenstvih in še bron na svetovnem prvenstvu leta 1982.

Igralsko kariero je sklenil kot prvi kapetan slovenske reprezentance po osamosvojitvi in pozneje ostal zvest slovenski košarki. Leta 1993 je ustanovil eno prvih košarkarskih šol v Sloveniji, ki jo skupaj s sodelavci vodi še danes. Društvo športnih novinarjev Slovenije ga je pred kratkim umestilo v hram slovenskih športnih junakov. Velik delež pri razvoju slovenske košarke je prispeval tudi z vlogo ambasadorja na letošnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji.

"Zame je to vrhunec. V naši državi ne obstaja višje priznanje in silno sem ponosen, da sem tudi jaz med dobitniki te nagrade," je po podelitvi menil Vilfan.

Prispevek pri gradnje športne infrastrukture

Remih si je v svojem več kot 45-letnem delovanju prizadeval za razvoj športa v Podčetrtku, na območju nekdanje skupne občine Šmarje pri Jelšah in v Sloveniji sploh. Sodeloval je pri nastajanju različnih športnih organizacij, njihovem delovanju in medsebojnem povezovanju. Izjemen je njegov prispevek pri gradnje športne infrastrukture in na področju šolske športne vzgoje.

Je tudi velik pobudnik plavalnega in smučarskega izobraževanja. Neutruden in vztrajen je bil pri organizaciji številnih športnih prireditev in tekmovanj, pomemben pa je tudi njegov prispevek pri izobraževanju bodočih športnih pedagogov, trenerjev in drugih posameznikov, ki so še danes povezani s športom.

"Če imaš rad ta poklic, je treba mlade le animirati in gredo po poti naprej," pa je svojo pot do najvišje športne nagrade v državi preprosto opisal Remih.