Nedelja, 17. 7. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
SKOK V ŠPORTNO PRETEKLOST
Lastnik najbolj divje slovenske kolajne
Mineva dvajset let, odkar je nekdanji slovenski kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Atlanti (1996). To je do danes še vedno edina olimpijska medalja slovenskih kajakašev na divjih vodah.
Andraž Vehovar na olimpijski tekmi ni spadal v ožji krog favoritov, morda se je takrat celo več pričakovalo od Fedje Marušiča, saj je zmagal na zadnjem svetovnem pokalu pred olimpijsko tekmo. Reprezentanca je bila takrat zares močna, a v tistem trenutku je največ zbranosti pokazal danes 44-letni Ljubljančan. Kot zanimivost lahko omenimo, da je imel Andraž na tekmi svojega življenja številko 13. Številko, ki mu je prinašala srečo. "Že od nekdaj je bila moja srečna številka. Ko so mi na olimpijskih igrah prinesli številko 13, sem si rekel: zdaj pa bo. Ta številka mi je še danes všeč," nam je zaupal Vehovar.
Navdušila ga je njegova odločenost
Andraž je večkrat poudaril, da te medalje ne bi bilo brez vseh, ki so z njim sodelovali na njegovi športni poti. Še posebej je izpostavil svojega dolgoletnega trenerja Janeza Polajnarja. Leto dni pred olimpijskimi igrami v Atlanti sta se njuni poti razšli. Za oba je bil to velik šok, saj sta se dobro razumela. Polajnarja tako ni bilo v Atlanti, a sta vseeno ostajala v stikih.
Janez Polajnar, dolgoletni trener Andraža Vehovarja: Včasih me je prosil, da naj se vozim za njim po kanalu in ga opozarjam na vse malenkosti.
"Bil je velik perfekcionist in na vseh treningih je bil zelo visoko motiviran. Spominjam se, da je enkrat prišel k meni v pisarno in me vprašal, ali lahko postane svetovni prvak. Na vseh treningih je bil zelo zavzet in morda delal še več kot preostali. Svoj stil vožnje je želel izpopolniti do maksimuma. Včasih me je prosil, da naj se vozim za njim po kanalu in ga opozarjam na vse malenkosti. Pri njem me je še najbolj navdušila njegova odločenost. Vem, da je pol leta pred olimpijskimi igrami vedel, da gre po medaljo, in tega ni skrival," je povedal Polajnar, ki nam je zaupal, da je moral pred Andražem skorajda skrivati čoln. "Rekel sem mu, da naj gre za dva dni na morje, da se bo malo umiril, in da bomo potem nadaljevali trening," je dodal Polajnar, ki je še vedno povezan z vodo. Danes je namreč vodja oddelka za hidrološke prognoze na Arsu.
Tekma je bila stresna za vse
Če Janeza Polajnarja ni bilo na tekmi, pa je bil eden od tvorcev uspešne olimpijske zgodbe Andrej Jelenc, ki je bil takrat eden izmed trenerjev in vodja odprave. "Dolgo časa je minilo od takrat. Lahko rečem, da je bila tekma za vse skupaj zelo stresna. Andraž je vrhunsko odpeljal in tudi na samo tekmo se je zelo dobro pripravil. Medalja je bila zagotovo rezultat njegovega pristopa do tekme. Andraž je že pred tem veliko vložil v tekmo in veliko delal tudi s športnim psihologom Matejem Tuškom," nam je razkril Jelenc.
Leta 1996 je bil vodja kajakašev in kanuistov Andrej Jelenc.
Štiri leta po tistem ga ni bilo nikjer več
Po velikem uspehu je Vehovar v kajaku vztrajal še štiri leta. Potem ko se ni uvrstil v olimpijsko reprezentanco, je čoln pospravil v vrečo in zanj je bila zgodba končana. Sprva mu ni nihče verjel, da bo veslo dokončno postavil v kot. Reprezentančne kolege je vprašal, ali gre kdo z njim še zadnjič veslat, saj se bodo potem bolj redko videvali. "Takrat so se mi vsi smejali, potem pa so ugotovili, da Vehovar misli resno. Čoln sem spravil v vrečo, šel na letališče in odpotoval domov. To je bilo to," nam je pred časom povedal Vehovar, ki se je nekaj let precej resno ukvarjal tudi s triatlonom. Je človek, ki ne pozna polovičarstva in se vsake zadeve loti stoodstotno.
Andraž Vehovar je kot vodja olimpijske odprave leta 2008 v Pekingu takole tolažil Petra Kauzerja.
Marsikateri vrhunski kajakaš se preizkusi tudi v trenerskih vodah, njega pa preprosto ni bilo nikjer več. Našel si je druge izzive. Nekaj časa je bil celo v politiki. Pravi, da je bila to ena njegovih večjih napak, kljub temu pa je bila to zanj vrhunska izkušnja. "Ne bi rekel, da je bila poteza čisti strel v prazno, mi je bilo pa po tem vse veliko težje." Leta 2008 je bil tudi vodja olimpijske odprave v Pekingu. Pozneje je zajadral v poslovne vode, danes pa je solastnik podjetja, ki izdeluje kolesarsko opremo. To uporabljajo najboljši svetovni kolesarji.