Kneževič odšel po 30 letih

Za predsednika in naslednika Kneževiča ga je predlagal upravni odbor ŠZS, Subotič pa je bil tudi edini kandidat. Kneževič je bil kot prvi doslej imenovan za častnega predsednika ŠZS.

"Ko sem leta 1981 prevzel funkcijo predsednika si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom tako dolgo na čelu ŠZS. V čast in ponos mi je bilo dolgoletno vodenje ene največjih kulturno-športnih organizacij v Sloveniji, ki je v tekmovalnem in organizacijskem pogledu v primerjavi z drugimi športnimi panogami doma in v mednarodnem merilu dosegala primerjalno nadpovprečne rezultate," je v odstopnem govoru povedal Kneževič.

Zahvalil se je sodelavcem za pomoč pri dosedanjem delu in obljubil, da je še naprej pripravljen pomagati zvezi. Rojen je bil 22. septembra leta 1938 na Ptuju. V tem mestu je leta 1963 postal član šahovskega kluba in z njim nastopal tudi v drugi ligi Jugoslavije, predsednik šahovske zveze te nekdanje države pa je bil med letoma 1988 in 1991.

"Bruno Parma, Albin Planininc, Vasja Pirc in drugi vrhunski šahisti so v začetkih mojega vodenja zveze končevali svoje izjemne šahovske poti. V Sloveniji smo imeli tedaj številne vrhunske mednarodne turnirje, ki so bil temelj za pridobivanje mednarodnih nazivov naših šahistov... Na zadnjem zasedanju kot predsednik šahovske zveze Jugoslavije v Beogradu sem povedal, da bomo ustanovili svojo samostojno zvezo.''

''Tedaj smo sicer prekinili neposredne organizacijske stike, ostali pa smo povezani s tem prostorom. ŠZS je kot prva samostojna slovenska športna zveza na olimpiadi osvojila medaljo. Leon Gostiša je bil leta 1992 v Manili na četrti deski bronast. Boris Kutin je po osamosvojitvi postal predsednik Evropske šahovske zveze, nanizali pa smo tudi številne uspehe na mednarodnih tekmovanjih," je nanizal Kneževič. Bil je predsednik organizacijskih odborov šahovskih olimpiad v Novem Sadu leta 1990 in leta 2002 na Bledu, za svoje delo pa je dobil številna priznanja.

V senci menjave vodstva zveze so bile ostale točke dnevnega reda. Zveza je imela v lanskem letu 318.170 evrov prihodkov, od tega je 139.520 evrov dobila od sponzorjev. V letu 2010 je imela 297.671 evrov odhodkov, največ je bilo namenjeno za programa mladinskega vrhunskega šaha (72.749 evrov) in vrhunskega članskega šaha (50.745). Nadzorni odbor je ugotovil, da zveza v letu 2010 ni imela finančnih težav. Tako kot vsa prejšnja leta so pripravili ambiciozen finančni progam za letošnje leto, ko načrtujejo 483.425 evrov prihodkov, program dela pa bodo prilagodili dejanskim prilivom.

Podelili so tudi priznanja za lansko leto. Zlate plakete so dobili Iztok Jelen, Avgust Majerič in Vojko Musil, srebrne Jože Pucelj in Jure Škoberne, ki je lani postal velemojster Fide, bronaste pa klub Nova Gorica, Vid Gazvoda in Vojko Srebrnič. Najuspešnejši klub v točkovanju za državni naslov je bil Radenska Pomgrad iz Murske Sobote pred Milanom Majcnom iz Sevnice in Novo Gorico. Priznanja za uvajanje šaha kot izbirnega predmeta v šolah sta dobili osnovni šoli Toneta Okrogarja Zagorje in Leskovec pri Krškem.