Četrtek, 5. 10. 2023, 4.00
1 leto, 1 mesec
Anja Osterman, intervju
Kako ji uspeva tako kmalu po porodu? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
Ko je Anja Osterman, kajakašica na mirnih vodah, sredi avgusta postala mamica, je zapisala, da je bil to najbolj čaroben dan v njenem življenju. Primorka pa je že zelo kmalu po rojstvu sina Arija, potem ko so ji zdravniki dali zeleno luč, začela trenirati. Rada bi se uvrstila na olimpijske igre v Parizu in tam dosegla vrhunski rezultat. Kakšni so te dni njeni treningi in kako ji uspeva?
Anja Osterman, slovenska kajakašica, se že veseli prihajajoče sezone.
Že kmalu se bo odpravila na prve priprave, kjer bosta s slovaškim trenerjem sestavila program. Na pripravah bo tudi njen partner, ki ji bo s tem s tem zelo olajšal stvari, da se bo lahko ona posvetila treningom. Anjo smo ujeli ravno po treningu teka, kjer jo je v vozičku spremljal tudi njen sin Ari.
Kako se počutite v vlogi mame?
Super je. Seveda ne morem reči, da sem vedela, kako bo. Zagotovo je drugače, a uživam vsako minuto. Že takoj po porodu sem se super počutila in ni bilo nikakršnih težav. Če bi bilo po moje, bi se vrnila že po dveh tednih (smeh, op. p.). Vedela sem, da tega ne smem. Ko sem dobila zeleno luč zdravnika … Zdaj že en teden treniram. Drugače je, ker sina vzamem s seboj. Prilagajam se njemu in nimam kake jutranje ure. Trening je lahko dolg 45 minut, včasih tudi uro in pol. Pri popoldanskem treningu mi pomaga partner, saj on skrbi zanj. Vse je mogoče, če je volja in želja. Zagotovo ni preprosto, ampak je mogoče.
Koliko časa je minilo od vašega poroda in vašega prvega treninga?
Prejšnji petek sem dobila zeleno luč, kar pomeni šest tednov. Pred tem sem delala obvezne vaje za trebušne mušice in tudi jogo. To je bilo vse v mejah, a sem bila vseskozi v gibanju. A kot sem dejala, ko so mi rekli, da lahko začnem trenirati, sem začela. S takšnimi stvarmi se ni dobro šaliti.
Z Anjo Osterman smo se srečali po njenem treningu, pri katerem ji je družbo delal tudi njen sin Ari.
Kako se vam zdi, da se je odzvalo vaše telo, ko ste začeli trenirati?
Težko primerjam s prejšnjimi leti, ker sem bila takrat res v vrhunski formi, in po pettedenskem premoru, ki smo ga imeli po sezoni, sem res čutila razliko. A se mi je hitro uspelo vrniti nazaj, ker sem imela tudi moč. Zdaj je razlika, da sem imela od poroda šest tednov premora, ampak sem že prej zaradi nosečnosti izgubila nekaj moči in vzdržljivosti. Zdaj ko treniram, zmorem vse, ampak imam manj moči. Torej nisem še tako hitra in močna. Računam, da se bom v mesecu vrnila na tisto raven … Vse ob svojem času.
Kako pa čutite zaveslaj v čolnu?
Šest tednov nisem bila v čolnu, je pa tudi res, da sem bila v času nosečnosti trikrat ali štirikrat na teden v čolnu, ampak temu bi rekla bolj sprehod po vodi. Šla sem počasi, to ni bil kak konkreten trening. V fitnesu sem trenirala, na vodi pa ne. Pravzaprav sem bila deset tednov na suhem. To se pozna, bolj me moti, ker nimam moči.
Ste s svojim trenerjem že kaj v stiku ali imate za zdaj še prosto pot in trenirate bolj po svoje?
Za zdaj sem imela prosto pot. Dejal mi je, naj delam stvari, ki jih zmorem, naj to nadgrajujem. V soboto se za dva tedna odpravljam na priprave na Slovaško, kjer bova sestavila program tudi za naprej. Okvirno nekaj že imava, ampak februarja se odpravljam na priprave v Afriko, tam bo z mano tudi moja družina. Program bo sestavljen tako, da bo zame najbolje in da bo tudi prilagojen meni. O tem se bova s trenerjem še dogovorila.
Začela je tudi treninge v čolnu.
Zdi se, da ste z mislimi že popolnoma usmerjeni na treninge, je to res?
Glede na to, da je izbirna tekma za olimpijske igre že maja, se moram do takrat čim bolje pripraviti. Ni časa za čakanje, ampak je treba začeti delati. Trenutno me ne skrbi veliko. Pogovarjala sem se tudi s preostalimi mamicami v kajaku. Večinoma so se vse uspešno vrnile. Na svetovnem prvenstvu sta bili mamici, ki sta lani rodili, na četrtem in petem mestu. Zakaj bi se potem obremenjevala.
Kakšni so trenutno vaši treningi in kaj zajemajo?
Vse. Tek, veslanje in fitnes. Lani nisem tekla, letos sem spet začela. Res se ne morem primerjati s prejšnjimi leti, ker sem prvič mamica in se bom prvič vrnila na treninge. Eno sezono močnega treninga sem v resnici izpustila. To moram zdaj nekako nadomestiti. Zdi se mi, da bom s tekom, plavanjem in intervali to uresničila. Nekaj bom poskušala na vodi, nekaj pri teku, nekaj v fitnesu na cardio napravah. Bomo že vse skupaj uskladili tako, da bo vse super. Zame je pri treningu najpomembnejše, da je spet nekaj novega in da je sprememba. S tem se tudi veselim treningov in da se takrat odklopim od tega, da sem mamica.
"Da, zdaj moram biti še bolj organizirana. Poskrbeti moram, da imam zanj vse pri sebi in da imam vse za trening."
Ali med treningom težko odmislite materinske obveznosti oziroma se lahko povsem odklopite?
Rekla bom, da malo hitim. Zjutraj je sin z menoj, ker je partner v službi, stari straši so prav tako še zaposleni. Nimam druge možnosti, kot da ga vzamem s seboj. Po navadi spi, tako da ni nobenih težav. Takrat res hitim, odmori so minimalni, potem brez težav opravim uro in pol dolg trening. V čim krajšem času poskušam narediti čim več. Šele ko si doma zabeležim trening, vidim, koliko sem naredila, med treningom o tem sploh ne razmišljam. Prvi teden sem trenirala enkrat na dan, ta teden sem začela dvakrat na dan.
Se vam zdi, da morate biti zdaj, ko ste v vlogi mame, še bolj organizirani?
Že prej sem bila organizirana. Ne morem iti iz stanovanja, če postelja ni pospravljena. Želim si, da je vse na svojem mestu. To mi zagotovo vzame kakšne dodatne minute v dnevu, ki bi jih lahko drugače izkoristila, ampak želim si, da je vse opravljeno. Da, zdaj moram biti še bolj organizirana. Poskrbeti moram, da imam zanj vse pri sebi in da imam vse za trening.
Ste v tem času kaj pogrešali treninge?
Zagotovo sem. Na začetku, ko se je rodil, je veliko spal in sem si rekla, da bi bilo lepo iti na trening, ampak je bilo lepo biti tudi doma v novi vlogi. Lahko rečem, da sem se prav odločila, da sem bila teh šest tednov res doma. Nisem želela prehitevati stvari, saj bi lahko šlo tudi kaj narobe.
Kaj je v vlogi mame najtežje in kaj vam ne pomeni težav?
Najtežje je to, da ne spim vso noč, kot sem bila prej navajena. Ta sprememba je najtežja, ampak se bom tudi na to navadila. Za vse drugo pa lahko rečem, da ni nič takšnega. Vse je tako, kot sem nekako pričakovala. Ari je zelo priden dojenček, saj nekateri dojenčki res ne spijo. Če ne bi trenirala, me nočno vstajanje ne bi oviralo. Po treningih tudi jaz potrebujem spanec, ampak ni nič takšnega. Ob koncu tedna mi pomaga partner, da si lahko jaz lažje odpočijem.
Anja Osterman med nosečnostjo
Ko sva se pogovarjala maja letos, ste mi dejali, da niste toliko pogrešali tekmovalnega stresa in da vam je bilo lepo spremljati tekme od doma. Kako je danes s tem?
Ta stres se je med porodom hitro vrnil nazaj. Ni me bilo strah poroda, ampak bolečine, in ni me bolelo. Strah me je bilo nečesa neznanega, tako da sem dobila stres za naprej in nazaj. Ne veš, kaj pričakovati. Ugotovila sem, da imam zelo visok prag bolečine, ampak me je strah bolečine. Vsaki mamici bi želela porod, kot sem ga imela jaz.
Ko sem gledala svetovno prvenstvo, sem si želela, da bi bila tam, če bi bila tako dobro pripravljena. Sicer mi je res ustrezalo, da sem bila lahko na plaži in imela sproščen dan. Vse skupaj mi je res ustrezalo.
Ali danes že kaj pogrešate tekmovanja?
Da, zelo. Že ko si pišem treninge v dnevnik … Takoj ko sem zapisala svoj prvi trening, sem imela res lep občutek.
Na družbenih omrežjih veliko delite svoje izkušnje in občutke, ki jih imate kot mama. Ste se za to zavestno odločili?
Po rojstvu sina na družbenih omrežjih pogosto objavlja svoje izkušnje. To počne zato, ker je dobila pozitiven odziv okolice.
Že ko sem v bolnišnici objavila nekaj malega, sem dobila pozitivne odzive. Tudi od ljudi, ki me ne poznajo. Zato sem začela malo več objavljati in tako dobila še več pozitivnih odzivov. Če je to ljudem všeč, potem bom to delila. Sicer nisem nobena vplivnica ali kaj podobnega.
So se vam iz Slovenske vojske, kjer ste zaposleni, kaj oglasili?
Prejšnji teden sem bila pri njih, ko sem podpisala novo pogodbo, in ni bilo nobenih težav. Zdi se mi, da te bo, če vidi, da imaš željo po nadaljevanju, vsak podpiral. Prav tako kot tudi na Kajakaški zvezi Slovenije.
Ne morem se pritoževati. Tudi med nosečnostjo sem vedela, da me podpirajo. Moja služba je, da imam rezultate v kajaku in da ne morem imeti devet mesecev porodniškega dopusta in biti doma. Takšno je športno življenje in za vso podporo sem hvaležna naši zvezi kot tudi Slovenski vojski. Hvaležna sem za to, kar imam.
Koliko časa nameravate vztrajati v vrhunskem športu?
Dokler mi bo telo to dopuščalo in bodo rezultati. Zagotovo ne bom vztrajala, če bom videla, da mi ne gre. Dokler bom lahko res v vrhunski formi, bom nadaljevala. Ko bom videla, da ne gre več ali da me bo otrok potreboval, bom odnehala. Ne bom veslala v nedogled, to zagotovo ne, ne bom vztrajala za vsako ceno. Morda bom vztrajala še eno olimpijsko obdobje, torej do olimpijskih iger v Los Angelesu.
Preberite še:
