Uresničuje otroške sanje in vzgaja bodoče gajserje

Sašo Kragelj na dirki državnega prvenstva leta 2010 Foto: Vid Ponikvar/Sportida Danes 44-letni Sašo Kragelj je petkrat stal na stopničkah v svetovnem prvenstvu, leta 2002 je bil evropski prvak, državni pa v različnih kategorijah kar 22-krat. Tudi njegova druga kariera je tesno povezana z motokrosom. "Štirinajst let sem bil v športni enoti slovenske vojske. To me je dodatno motiviralo za doseganje vrhunskih rezultatov. Moral sem biti med prvimi tremi na evropskem prvenstvu oziroma na svetovnem prvenstvu, kar je v neolimpijskem športu težko. A mi je to 14 let uspevalo. Proti koncu športne kariere sem že začel razmišljati, kaj naj sploh delam, ko bom končal. In sem si omislil manjšo progico, kjer sem začel z individualnimi treningi za otroke. Proge nisem mogel legalizirati, imel pa sem društvo in poslovni načrt. Nato pa smo z AMD Orehova vas sklenili dogovor in smo zdaj sosedje. Naredili smo poligon, ki zdaj deluje že šesto leto," o začetkih pripoveduje Kragelj. 

Letno posede na motor od 35 do 40 otrok začetnikov in pa številne enodnevne ljubitelje motokrosa. "Ljubiteljska stran za otroke, ki prihajajo na enkratno doživetje ali pa enkrat na teden, enkrat na 14 dni, je nekaj najlepšega. Ko vidiš, da otroku polepšaš dan. Da te objame in reče, da česa takega v življenju še ni doživel. Da so to njegove sanje. Potem veš, da si naredil dobro gesto, da nekoga posedeš na motor in v eni uri ali pa uri in pol začne samostojno voziti in že obvlada osnovne manevre z motorjem. To je res lep občutek."

Vzgaja nove gajserje, tudi dobesedno

Leo Gajser in Sašo Kragelj na dirki državnega prvenstva Foto: Arhiv Akademija Sašo Kragelj Peščica naredi korak naprej. Odloči se za tekmovalno pot. "Tekmovalna plat je garaška pot, zelo zahtevna, včasih tudi kruta. Velikokrat je prisotno tudi razočaranje. A to je sestavni del športa," pove Kragelj. Trenutno za njegovo društvo v državnem prvenstvu vozijo devetletni Leo Gajser (MX50), Alen Gajser (MX125) in Izak Arsenović (MX2). Gajserja nista v sorodu s Timom Gajserjem, niti med seboj. "Vsi trije so prvič sedli na motor prav pri nas. Leo je na poti do drugega naslova prvaka. Lani smo imeli drugo- in tretjeuvrščenega v kategoriji do 125. Tudi tu vlagam kar nekaj energije. Za imidž, za prepoznavnost, za tradicionalno pobiranje lovorik." Nedavno je njegovo društvo drugič organiziralo tudi dirko državnega prvenstva v Orehovi vasi, s 117 tekmovalci in okoli dva tisoč obiskovalci. Lani so dobili nagrado za najbolje organizirano dirko.

"Mislim, da je Leo železo v ognju, vanj bomo vlagali, o njem bomo še slišali. A vmes lahko pride veliko ovir, ki jih je včasih težko preskočiti." Da bi kdo od njih postal naslednji Tim Gajser, se mora sestaviti ves mozaik: talent, začetna podpora, kot jo je imel Tim v očetu, in predvsem vztrajnost. "Vztrajnost, ki je danes pri otrocih manjka. Otroci imajo vsega preveč, najmanj pa imajo predanosti, ki bi je moralo biti največ. Predanost in želja! Lahko kupiš vse, tega pa ne moreš kupiti. In to dela rezultate. Lahko kupiš material, motor, vzmetenje, a na koncu je voznik tisti, ki naredi rezultat. Skupek vsega tega pa je uspeh, ki ga je naredil Tim Gajser."

Akademijo vodi skupaj z Željkom Zeleničićem, ki ga je spremljal že v tekmovalni karieri. "Moj pristop do ljubiteljskih voznikov je bil mogoče malo preveč trd. On je pa stvari malo ublažil, obrnil na zabavo. In zato sva dober duet. Naš slogan 'Vozi z glavo za zabavo' želi povedati, da naj naši obiskovalci, ki pridejo po nove izkušnje, vzamejo vožnjo kot doživetje, da pa je treba uporabiti razum za začetne metre, začetne ure." 

V poslu se dobro znajde

Foto: Arhiv Akademija Sašo Kragelj Ob uspehih Tima Gajserja je v zadnjih letih vse večje zanimanje za motokros med mladimi, obenem imajo za ta dragi šport več posluha tudi pokrovitelji. Kraglju na poslovno pot sicer ni bilo težko stopiti. "Izjemno izjemno hvaležen sem za svojo športno kariero. Da sem bil vedno sam svoj ustvarjalec, sam svoj kreator in tekmovalnega in organizacijskega in sponzorskega vidika. To me je naredilo za vsestranskega človeka. V tem poslu se zato znajdem na vseh področjih." Športni rezultati mu še danes odpirajo številna vrata. "In to lahko unovčim na našem poligonu, pri organizaciji tekme za državno prvenstvo in v zasebnem življenju. S tem, kar sem imel na voljo, sem bil v športu zelo uspešen. In zdaj sem tudi v poslu. Živim svoje sanje in od tega lahko živim sam in moja družina." Vsak dan gre v službo z nasmehom, pove.

Akademija namesto Dakarja

Foto: Vid Ponikvar/Sportida Za vzpostavitev akademije in gradnjo poligona je bil potreben velik finančni vložek. Omogočil pa ga je neuspeli poskus nastopa na reliju Dakar leta 2014. "To je edina zgodba, ki sem jo javno napovedal in je nisem izpeljal. Imel sem že 80 odstotkov proračuna za dirko. Zmanjkalo mi je samo nekaj sredstev, povezanih z motorjem. To je z enim od pokroviteljev padlo v vodo. Takrat sem se pogovoril sam s sabo, ali bom dal 20 odstotkov lastnih sredstev ali pa bom začel popolno novo življenjsko zgodbo, od katere bom lahko nato živel. In sem se odločil za naložbo v športni center, nakup 12 motorjev (vsako leto leto tri zamenjamo), 15 kompletov opreme različnih velikosti in delovnega stroja za urejanje proge. Vesel sem, da se je natanko tako takrat zgodilo. Na eni strani sem ostal brez izkušnje, ki sem si jo želel, a sem si odprl nova življenjska vrata, od katere danes živim, in osrečujem ljudi, ki jih zanima motokros."

Foto: Arhiv Akademija Sašo Kragelj Še danes v dobri formi

Na veteranskem državnem prvenstvu Kragelj letos ni dirkal. "Sem pa pogosto na motorju, ravno v torek sem bil s fanti. Pri organizaciji dirke, vodenju akademije in izpeljavi treningov mi ne ostaja več toliko časa in energije, da bi bil lahko še dirkaško ambiciozen. Lahko bi odpeljal dirko, a moj fokus je usmerjan v fante." 

Imel je dolgo tekmovalno kariero, poškodb pa ni bilo toliko. "Enkrat sem bil na berglah zaradi poškodbe kolena. Večkrat sem imel pretres možganov in izpah rame. A sem danes v dobri formi." Ker še naprej živi aktivno, pravi. "Dirkal sem več kot 30 let. Vsako leto smo v povprečju zamenjali najmanj dva motorja, torej med 60 in 80 motorjev. Na kar nekaj motorjih sem zlomil krmilo, kakšne vilice. Če se material utrudi, se mora poznati tudi na telesu. Zato sem zadovoljen, da se lahko danes normalno gibam, normalno živim. Mislim, da je to rezultat tega, da sem bil vedno fizično zelo dobro pripravljen." Da so fizična pripravljenost in motorične sposobnosti v motokrosu zelo pomembne, uči tudi začetnike v svoji akademiji. Bližnja zima bo v telovadnici namenjana prav temu.

Foto: Urban Urbanc/Sportida Hiška spominov

Tekmovalno kariero je začel v Orehovi vasi, na eni od najtežjih slovenskih prog. In prav nad progo Razidel ima danes svojo akademijo. "Tu je bilo največ najlepših trenutkov, največjih uspehov, od zmage v svetovnem prvenstvu do evropskih in državnih prvenstev. Res me na ta kraj veže posebna vez." Ob poligonu bo zrasla že hiška spominov, kot jo je poimenoval. Zbral in restavriral bo 10 svojih motorjev, s katerimi je v karieri dosegel najboljše rezultate. Najstarejši bo iz leta 1992. "Da mlajši spoznajo mojo življenjsko zgodbo. Na koncu nam ostanejo spomini. Odločil sem se, da naredim tako hiško spominov, kjer se bomo lahko s prijatelji tudi včasih družili in se spomnili svojih dogodivščin," pogovor za Sportalovo rubriko Druga kariera sklene Sašo Kragelj.

Sportal Odločitev o koncu kariere sprejel v neznosnih bolečinah v bolnišnici v Baslu