Trulli – so rekli, da bo novi Senna

V Sportalovi nedeljski rubriki "iz zgodovine formule 1" se tokrat ne vračamo daleč nazaj, da bi se spomnili zgodbe Jarna Trullija, italijanskega dirkača, katerega kariera bi se lahko razvila v povsem drugo smer, zdaj pa se je po 15 letih in enem tednu zaradi več milijonov razlogov (beri ruskih rubljev) končala. Na VN Avstralije čez dva tedna prvič po VN Nemčije 1973 ne bo italijanskega dirkača. Pravzaprav tudi Trulli nima italijanskega imena. Oče Enzo Trulli ga je poimenoval po finskem motociklistu Jarnu Saarinenu, ki je leta 1972 osvojil svetovno prvenstvo z 250 kubičnimi motocikli. Leto po usodni Saarinenovi nesreči v Monzi se je rodil Trulli. Dobrih 20 let kasneje je na vrata formule 1 potrkal kot zvezdnik kartinga in formule 3. Dvakrat je zmagal na spominski karting dirki Ayrtona Senne. Ko je leta 1997 dobil sedež v Minardiju, so ga mnogo proglasili za novega Senno. So rekli, da je imel še njegove oči.

Kot prvak nemške formule 3, kjer je leta 1996 zmagal šestkrat, tudi na dirki v Monte Carlu, je Trulli v sezoni 1997 nameraval v formulo 3000 (danes serija GP2), ki je bila tedaj zadnji korak pred formulo 1. A je to stopnico preskočil, ko so ga poklicali iz Faenze. V Minardiju se je pridružil Japoncu Ukju Katajami. Na kvalifikacijah v Melbournu je bil Ukjo hitrejši. Prvič in zadnjič. Ko si je v Montrealu Francoz Olivier Panič zlomil obe nogi, je Alain Prost Trullija zvabil v Ligierja. Že na prvi VN se je kvalificiral na šesto mesto. Zaostal je le za Ferrarijema, Williamsoma in Ralfom Schumacherjem v Jordanu. Ligier je imel tisto sezono dober dirkalnik: Jarno je v Avstriji navdušil s tretjim časom kvalifikacij, na dirki - šele 14. v formuli 1 - se mu je obetalo drugo mesto, nakar mu je odpovedal motor. Tri točke in skupno 16. mesto ne povedo, kako dobro debitantko sezono je imel.

V naslednjih dveh sezonah Prost ni imel več dobrega dirkalnika. Tako se je Jarno leta 2000 pridružil Jordanu, s katerim je Nemec Heinz-Harald Frentzen leto prej dosegel eno zmago. Enkrat je prišel v prvo štartno vrsto. Dobro je sodeloval s tehničnih šefom Mikeom Gascoynom. A kaj, ko je ta odšel v Renault in Jordan je v 2001 postal povprečna ekipa. Leta 2002 je v Renault prestopil še Trulli. Na kvalifikacijah je bil zelo hiter. Leto kasneje se je izkazalo, da je spet v nepravem času na napačnem mestu. V ekipo je prišel vzhajajoči zvezdnik Španec Fernando Alonso. Ta je zmagal na Madžarskem in sezono končal z 22 točkami več. Sezono 2004 je bolje začel Italijan. Vrhunec njegove kariere je sledil v Monaku, kjer je dosegel svojo prvo zmago. Bil je edini, ki je prekinil dominanco Michaela Schumacherja (Ferrari), ki se je vlekla od marca do avgusta. A čeprav sta bila oba z Alonsom varovanca Flavia Briatoreja, je bil italijanski vodja bolj naklonjen Špancu. Ko je na VN Francije Trulli v predzadnjem zavoju izgubil tretje mesto, je bilo dokončno, da Briatore z njim ne bo podaljšal.

Še pred koncem sezone je Trulli prestopil k Toyoti, kamor je odhajal tudi Mike Gascoyne. Čeprav je bil Ralf Schumacher bolje plačan, je bil Italijan pogosto hitrejši. Z drugima mestoma v Maleziji in Bahrajnu leta 2005, je kazalo, da gre japonsko moštvo v pravo smer. Pa ni šlo: rezultati so bili vse slabši, denarja vse manj, Gascoyne je v začetku sezone 2006 odšel. Trullija pa je s Toyoto vezala dolgoročna pogodba. Tako ni mogel oditi k Ferrariju, kamor ga je vabil Jean Todt, vsaj tako je Jarno razkril pred kratkim. Do Toyotinega umika iz formule 1 je še štirikrat stopil na zmagovalni oder. Znova je sledil Gascoynu, tokrat v novoustanovljeno malezijsko moštvo Lotus. Zeleni dirkalnik je bil slabo vodljiv in to zelo občutljivemu Trulliju ni bilo všeč. Z najslabšima sezona v 15-letni karieri, ko ni bil boljši kot 13., je po prvim zimskih testiranjih letos februarja sklenil kariero v formuli 1, ko se je Tony Fernandes odločil pogodbo ponuditi Rusi Vitaliju Petrovu.