Šef, ki vozi tovornjak, postavlja tendo, pometa, tudi kuha

Bil je prvi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v motokrosu. Še pred Timom Gajserjem. Klemen Gerčar. Leta 2013 je osvojil prvenstvo MX3, ki so ga po tisti sezoni sicer ukinili. A takrat 22-letniku iz Lukovice je to dalo prepotrebno prepoznavnost, da je v tem dragem športu lahko nadaljeval. Čeprav ni imel nikoli možnosti voziti za tovarniško ekipo, je točke zbiral tudi v kraljevem razredu MXGP. Dirkal je do sezone 2019, ki jo je pri 28-ih letih sklenil z naslovom državnega prvaka v MXOpen. Že zadnje tri tekmovalne sezone je počasi gradil svojo drugo kariero – kariero lastnika in vodje motokros ekipe. 

Tovornjak in tenda ekipe Sixtytwo Motosport v Pietramurati Foto: Matej Podgoršek Od lani je ekipa Sixtytwo motosport v "paddocku" MXGP-ja videti kot čisto prava profesionalna ekipa. Sicer še vedno le s peščico članov, a z velikim tovornjakom za opremo in osnovno oskrbo dirkačev ter tendo, pod katero se skrivata prostor za pripravo motorja in pogostitev članov ekipe in gostov. Ko je še sam vozil, je pogosto na dirke hodil sam s kombijem in mehanikom. "Ko sem si želel biti uspešen v MXGP, sem vedno gledal, kaj mi manjka, da bi se prebil v deseterico. Ob mehaniki bi potreboval vsaj še eno osebno, ki bi skrbela zame. Ne samo za motor. Da se pogovarja z mano, da greva skupaj po progi. Ki bi skrbela za samo logistiko. Če greš z enim kombijem na tekmo, nimaš niti stranišča, na dirkališču ne moreš niti prespati. In sem se odločil za tovornjak, kar je bil sicer velik strošek. Si pa zato takoj zanimivejši za pokrovitelje," nam je o začetkih svoje menedžerske poti razlagal Gerčar. Če sam ni imel vsega tega, zakaj ne bi ob svojem znanju in izkušnjah to omogočil naslednjim generacijam nadarjenih motokrosistov.

Klemen Gerčar ob koncu tekmovalne kariere. MXGP, Imola, 2019. Foto: Grega Valančič/Sportida

Pokrovitelji so velik izziv

Čeprav slovenska podjetja avtomotošportu niso posebej naklonjena, je Gerčar odločen, da lahko zgradi uspešno zgodbo. "Izziv je velik, a če delaš s srcem, si ne postavljaš meja. Je pa v tem koronavirusnem času še težje dobiti pokrovitelje, saj smo omejeni tudi z dejavnostmi na dirkah. Upam, da bodo to razumeli in da bo tudi nekaj sreče na naši strani. Ta je pomembna v poslu in športu." Proračun Gerčarjeve ekipe za nastopanje na evropskem prvenstvu, ki poteka v sklopu dela dirk svetovnega prvenstva, znaša med 150 tisoč in 170 tisoč evrov na sezono. Vse seveda ni v denarju, del partnerji prispevajo v opremi, rezervnih delih ... Njihov partner je tudi Husqvarna, s čigar motorji nastopajo. "Ker sem bil sam dirkač, vem, v kaj ima smisel vlagati oziroma v kaj še nima smisla vlagati ogromno denarja. Tako lahko proračun razporedim tako, da bo to najbolj ustrezalo posameznemu vozniku. Vsako dirko nove plastike za motor mu ne bodo dale sekunde, vsako dirko nova guma ali dve pa tekmovalcu pomagajo."

Trije vozniki v sezoni 2021

Jaka Peklaj Foto: Matej Podgoršek V letošnji sezoni so za Gerčarjevo ekipo nastopali trije vozniki: v evropskem prvenstvu 250 Šved Filip Olsson, v evropskem 125 najbolj nadarjeni mladi slovenski voznik Jaka Peklaj, na tekmah državnega prvenstva 125 pa še Tilen Demšič. "Želim pomagati predvsem slovenskih voznikom, ki nimajo evropskih izkušenj. Da naredijo najprej stopničko višje na slovenski sceni in nato še na evropski." Peklaj in Demšič sta državno prvenstvo sklenila na drugem in tretjem mestu. Ker se je vračal po poškodbi roke in bil novinec na 125-kubičnem motorju, Peklaj ni nastopil na vseh preizkušnjah EMX125. Prek kvalifikacij se mu na dirko ni uspelo prebiti. "Bo pa treba z leti narediti tudi rezultat. Samo rezultati privabljajo pokrovitelje. Če se ozremo okoli, vidimo veliko ekip z velikimi tovornjaki," se je izziva, ki je pred njim, na dirkališču Pietramurata, kjer smo se pogovarjali, zavedal Gerčar. "A ni vse samo tovornjak in tenda. Mora biti tudi prava ekipa. To sestavljajo osebe. Stremim v prvi vrsti k temu, da je ekipa prava."

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Klemen Gerčar #62 (@klemengercar)

Sportal Devetošolec z velikimi sanjami, ki se uči od dveh svetovnih prvakov

Vzor je Giacomo Gariboldi

"Moj načrt je, da imam v ekipi mlade, nadarjene dirkače. Moj proračun je omejen. Moje izkušnje so tisto, kar lahko dam mladim dirkačem. To je pri mladih najpomembnejše, še bolj kot največja ekipa ali najboljši motor. Na tak način želim narediti preboj v razred MX2, kjer je proračun za doseganje rezultatov v prvi deseterici še dokaj znosen. Takrat pa postaneš zanimiv za tovarniško ekipo," Gerčar razlaga, kako si je zamislil svojo pot. Vzor mu je Giacomo Gariboldi, za katerega je dirkal pred dobrim desetletjem. Takrat je bil Gariboldi zasebna ekipa, kakršna je danes Sixtytwo Motosport. Nato pa je tudi po zaslugi Tima Gajserja dobila tovarniški motor. Z njim je Tim leta 2016 prvič postal svetovni prvak v MXGP. In nato je ekipa Gariboldi postala tovarniška ekipa Honda HRC. "Trenutno imamo dva motorja za dirke, ki sta poltovarniška in nas na nek način Husqvarna že podpira. A to je treba upravičiti z rezultati. In letos nam jih ni uspelo narediti. Upam, da bodo razumeli in nas podpirali še naprej. Pač pride tudi kakšna taka sezona. Z mladimi talenti želimo pokazati, da dobro in trdo delamo in bi se nekoč zato morda lahko spogledovali tudi s tovarniškim motorjem."

Vsi članki nedeljske rubrike Druga kariera, zbrani na enem mestu.

Vozi tovornjak, tudi pometa

Foto: Matej Podgoršek Priprave na dirko se začnejo že doma. Tam ima vodja ekipe največ dela. Vsaj v teoriji. "Da so na dirki nato motorji, gume in dirkači pripravljeni. A ne gre vedno vse po načrtih. Motokros je živa stvar. In prvi na udaru je menedžer ekipe. Če motor ne deluje, če se kakšen vijak na motorju odvije, če dirkač ni pokazal tistega, kar zna, gre vse na vodjo ekipe. Je kar velika odgovornost. Takrat se moraš odzvati mirno. Prisotna so čustva tako dirkača kot njegovega očeta in mehanika. Pomembno je, da ostaneš hladen in skušaš na vse pogledati iz različnih zornih kotov in potem sprejeti pravo odločitev," delo vodje ekipe pojasnjuje Gerčar.

Jaka Peklaj Foto: Matej Podgoršek A ker gre še vedno za kadrovsko majhno ekipo, je včasih deklica za vse, kot rečemo. "Včasih se šalimo, da sem vse. Se pa najlepše sliši menedžer ekipe. Na vse dirke vozim tovornjak, ker imam edini izpit. Skupaj postavljamo tendo. Pomagam pri pripravi motorja. Sem trener. Včasih pomagat pripraviti tudi hrano. Pometam. Ni mi težko poprijeti za katerokoli delo v ekipi, ker mislim, da dober vodja mora obvladati vse v svojem podjetju. A čeprav smo majhna ekipa, smo organizirani in profesionalni."

Ko imaš v ekipi tudi osnovnošolca, 14-letnika, si včasih tudi v vlogi učitelja, v smehu razlaga Gerčar. "Osnovna šola je še vedno najpomembnejša stvar. Včasih se kar po poti na dirko učimo. Vzamem zvezek, pa rečem: Jaka, zdaj te bom pa vprašal te in te in te stvari. Če ne zna, se mora učiti, če pa ve, pa lahko odigra tudi kakšne igrice na playstationu." S Peklajem Gerčar dobro dela in tako Klemen kot Jaka si želita še naprej sodelovati. "Šola je torej zdaj glavna. Ko pa prideš na raven MX2, pa se moraš odločiti, ali boš to delal profesionalno ali hodil na fakulteto. V športu imaš sezono ali dve, ko se lahko dokažeš, fakulteta lahko tudi počaka."

Pred leti na dirki državnega prvenstva Foto: Grega Valančič/Sportida

Na motor, dokler bo stal na nogah

Gerčarja vprašamo še, kaj bi počel po tekmovalni karieri, če mu ne bi uspelo postaviti svoje ekipe. "Verjetno bi pomagal očetu v mizarski delavnici. Tudi to mi je izziv. Sam sem želel biti arhitekt, a mi čas ni dopuščal, da bi šel naprej na fakulteto, čeprav sem naredil gimnazijo in maturo. Včasih očetu malo še pomagam." A zdaj je povsem osredotočen na vodenje ekipe Sixtytwo Motosport. Samega dirkanja pa niti ne pogreša. "Zaključil sem, ko sem bil državni prvak in dosegel zadnjo točko za svetovno prvenstvo. Želja po motorju je sicer ostala in se zelo rad usedem nanj. A če se s tem ukvarjaš vse dni v tednu, ob koncih tedna pa sem še s fanti na dirkah, tiste redke proste sobote in nedelje nisem na motorju." Na treningih včasih vozi skupaj s Peklajem, tudi zato, da mu je za primerjavo. "Ko pa sem na motorju, pa uživam v vožnji, v motokrosu. In to si želim početi, dokler bom lahko stal na nogah," 30-letnik pogovor za Sportal zaključi v smehu.