Predstavitev dirkališča Hungaroring

Madžarska je dirko za veliko nagrado gostila že leta 1930, a je zaradi II. svetovne vojne in nato časa t.i. "železne zavese" sledil 30-letni post. Dolgo je bila to edina "vzhodnjaška" dirka. Šele leta 1960 je motošport znova našel mesto v deželi na Panonski ravnici. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je pojavila želja, da bi dirko formule ena organizirali tudi v deželi vzhodnega bloka. Potekali so intenzivni pogovori z zainteresiranimi organizatorji v Sovjetski zvezi (prizorišče naj bi bila Moskva), a je leta 1983 pozornost vodilnih mož formula 1 pritegnila madžarska prestolnica Budimpešta. Tam je vladalo sila dobro vzdušje, saj je bil interes organizatorjev Budimpešto znova spraviti na zemljevid svetovnih motošportnih prizorišč.

Sprva je bila v Budimpešti predlagana cesta (ulična) dirka, a je kasneje vseeno prišlo do odločitve, da se v dolinici dobrih 19 kilometrov od prestolnice zgradi popolnoma novo in sodobno dirkališče. Dolina je poskrbela za naravne tribune za gledalce in leta 1985 so se začela gradbena dela. Steza je bila dokončana že naslednje leto in avgusta leta 1986 je bila tam organizirana dirka formule ena za VN Madžarske. Dogodek je bil organizacijsko sila uspešen, saj se je ob dirkališču zbralo 200.000 gledalcev.

Med dirkači dokaj nepriljubljena ozka in zavita steza v vasi Magyorod je gostila nekaj zgodovinskih dirk. V spomin navdušencev se je bržkone najbolj zasidrala zmaga Thierryja Boutsna leta 1990, ko je uspel le za 0,3 sekunde ugnati brazilskega velemojstra Ayrtona Senno. Marsikdo se dobro spomni tudi nesrečnega Damona Hilla, ki je leta 1997 z Arrowsom senzacionalno prehitel Michaela Schumacherja v Ferrariju, a bil zaradi mehanične okvare v zadnjem krogu ob zmago.

Hungaroring nima niti enega hitrega ovinka, hitrosti dirkalnikov z osemvaljnimi motorji pa na 700-metrski ravnini le redko presežejo hitrost 300-ih kilometrov na uro. Moštva aerodinamiko dirkalnikov nastavijo za zagotavljanje kar največjega podtlaka, podobno kot v Monte Carlu. Za motorje je madžarska preizkušnja nezahtevna, saj se s polnim plinom vozi zgolj 56 odstotkov časa, kar je daleč pod povprečjem sezone, najdaljši čas, ki ga dirkač preživi z do konca stisnjeno stopalko za plin pa je vsega deset sekund v najboljšem primeru. Od 14-ih ovinkov se jih pet običajno odpelje v drugi prestavi z okoli 100 kilometri na uro, na najpočasnejšem delu steze pa dirkači vozijo z 90 km/h. Motorji tako večino časa delujejo v območju med 100 in 250 km/h, zaradi velikega števila počasnih in srednje počasnih ovinkov pa je nadvse pomemben dober navor.

Na prvi dirki za VN Madžarske leta 1986 je zmagal Nelson Piquet (Williams-Honda) pred rojakom Ayrtonom Senno (Lotus-Renault) in moštvenim kolegom Niglom Mansllom. Uspeh je ponovil naslednjo sezono, leta 1988 pa je zmagal Senna, ki je tam slavil še v letih 1991 in 1992. S štirimi zmagami sta najuspešnejša dirkača Hungaroringa Michael Schumacher (1994, 1998, 2001 in 2004), ki ima v lasti tudi rekord kroga ter Lewis Hamilton (2007, 2009, 2012 in 2013). Hungaroring v zadnjem desetletju velja za McLarnovo stezo (šest zmag).

Nekdanji svetovni prvak Fernando Alonso je tu dosegel prvo zmago v karieri, prav tako zmagovalec iz leta 2006 Jenson Button (Honda), le da je Britanec za dosežek potreboval neprimerno dalj časa. V sezoni 2007 je v zahtevni deževni dirki slavil Hamilton, v zgodovino športa pa se je dirka vpisala predvsem zaradi zaostritve spora med moštvenima kolegoma Hamiltonom in Alonsom, zaradi katerega so srebrni ostali brez konstruktorskih točk z Madžarske (kasneje so zaradi vohunske afere ostali brez vseh konstruktorskih točk sezone). V sezoni 2008 je z zmago na Madžarskem prvenec uspel še enemu dirkaču, Heikkiju Kovalainenu (McLaren).