Jefra + Lotus = priložnost za slovenske kartist(k)e?

"Kdo bi še lahko bil blagovna znamka kot Ferrari? Samo Lotus, ki je bil po uspehih v 70. letih še večja blagovna znamka kot Ferrari. Žal je lastnik umrl in zgodba se je prekinila," pove Franc Jerančič, ki je v avtomotošportu že več kot 40 let. Avtomobilski proizvajalec Lotus Cars s pomočjo kapitalske družbe Genii Capital namerava ponosu pokojnega Colina Chapmana povrniti nekdanje ime. V formuli 1 so s Kimijem Räikkönenom in Romainom Grosjeanom vzpodbudno odprli sezono 2012. Vstopajo še v prvenstva GP2, GP3, v ameriški indycar, tudi GT prvenstva. Pa tudi k samim temeljem dirkanja – v karting. In to je bistvo te zgodbe. Vodja Lotusove karting ekipe je Franc Jerančič, ki s svojim Jefra Racing že leta uspešno vzgaja mlade dirkaške talente. Direktor vseh motošportnih operacij pri Lotusu pa je dolgoletni sodelavec Ferrarija in Jerančičev prijatelj, Miodrag Kotur.

Po formuli 1 še v karting

"Po formuli 1, GP2, GP3 in indycarju je prišla ideja, da bi sodelovali tudi v kartingu. Odločitev je padla lani v Monaku: da gre Lotus v ta projekt, da sem jaz vodja te ekipe," je pogovor za Sportal začel Franc Jerančič, Jefra, kot ga kličejo prijatelji. "Naš cilj ni tekmovati v kartingu z vlaganji milijonov. Želimo dobiti mlado bazo voznikov. Nas zanimajo mladi vozniki, do 15 leta." Jerančič bo izbrane dirkače popeljal tako na dirke svetovnega prvenstva kot na regionalna mladinska tekmovanja. "Gremo tudi v svetovno prvenstvo v najmočnejši karting kategoriji. To je KF1. Gremo pa tudi na tekmovanja do 18 let, torej od 15 do 18 let. Pravila so izenačena. Mi bomo nastopali s svojo šasijo. Vsi tekmovalci pa imajo iste pnevmatike in motorje. To je uravnotežena formula. Tako lahko svoje znanje pokažejo tudi mladi vozniki, ki nimajo proračunov od 150 tisoč evrov naprej."

Ayrton Senna in Nigel Mansell, ki sta v 80. v formuli 1 dirkala z Lotusom, pa danes Sebastian Vettel, Lewis Hamilton in Kimi Räikkönen. Vsi so začeli s kartingom. Morda Jerančič najde naslednjo zvezdo dirkanja. Lotus je prva ekipa formule 1, ki začenja z iskanjem talentov v samem kartingu. Za svetovno prvenstvo so prijavili romunskega Švicarja Andyja Brunnerja, preizkušajo pa še nekaj drugih dirkačev. Zanimanje za njihovo ekipo je veliko. "Javljajo se nam predvsem Američani in Azijci, predvsem od tam, kjer je Lotus še močan kot znamka. V Angliji, Ameriki, Avstraliji je Lotus ostal v zavesti ljudi." A to je šele začetek Lotusovega karting projekta. "Smo na začetku te poti. No, moja je dolga že več kot 40 let. Paradoks je, da sem svojo kariero v enosedih začel leta 1972 prav z Lotusom. Zdaj pa sem za konec svojega življenja spet pri Lotusu. Veseli me, da delam na področju, ki ga poznan."

Priložnost za slovenske talente

Slovensko dirkanje z enosedežniki je v zadnjem desetletju padlo zelo nizko. Razen Davida Rotarja nismo imeli res velikega talenta. Jerančič bi v sodelovanju z Lotusom lahko to spremnil. Prvega talenta je že odkril. "Slučajno sem v Italiji našel mlado punco iz Kopra, ki veliko obeta. Ko sem prišel domov, sem rekel Nini (op. a.: Nina Jerančič, Francijeva hčerka in nekdanja dirkačica): 'Ne boš verjela, med 120 se je ena punca vozila med štiri.' Nikoli še nisem slišal zanjo. Leto ima premalo vikendov, da bi lahko spremljal vse dirke. Pa sem malo povprašal in že tri, štiri leta nastopa v Italiji, nekaj tudi pri nas. Pa sem si rekel: 'To punco moramo podpreti'. Mi smo od tega športa veliko dobili in prav je, da tudi nekaj damo naprej." To je še ne 12-letna Sara Markučič. "Letos še ne sme nastopati v tujini, ker FIA vztraja, da morajo biti dirkači stari 13 let. Drugo leto jo bomo peljali na evropsko prvenstvo. Kolikor bomo le lahko, ji bomo pomagali, imam pa tudi jaz omejene možnosti. Če bomo lepo naredili zgodbo, če jo bomo naredili medijsko prepoznavno, potem lahko računamo na kaj več."

Bili smo motošporta nacija

Ni denarja, ni medijske podpore. To zavira razvoj slovenskega dirkanja. "Ne vem, če se bo še kdo pokazal. Predvsem rabiš starše, ki imajo denar in čas. Tisti starši, ki imajo denar, ponavadi nimajo časa ali potrpljenja. Tisti, ki pa imajo čas, pa nimajo denarja in tako se vrtimo v začaranem krogu," razlaga Jerančič. "Jaz upam, da se bo ta šport s časom vrnil tja, kjer smo že bili. Recimo v 60. letih, ko so bile mednarodne dirke za vsakim vogalom. Na Ljubelju je bilo leta, mislim, da 1957, 29 držav, pa takrat svet ni bil globaliziran. Pred in po drugi svetovni vojni smo bili motošporta nacija. Odlični smo bili v spidveju. Spomnim se motociklista Ludvika Stariča. Imeli smo ljudi, ki so nekaj pomenili. Imeli smo Tomos, ki je imel vrhunske motorje. Po nesreči leta 1972 v Škofji Loki, ko je bilo šest ali sedem mrtvih, pa je vse zamrlo."

Ni dirkališča. Niti ni dovolj stez za karting. Raceland v Krškem je edini moderen karting objekt pri nas. "Ljubljana bi nujno rabila nekaj podobnega. Še za časa županje Vike Potočnik, sem rekel, da bi tam, kjer je danes golf, lahko imeli eno krasno stezo. Otroke danes učimo violino, plavanja ... Upravljanja volana, ki ga prime 80 odstotkov, pa od majhnega ne uči nobeden," pogovor za Sportal zaključi Franci Jerančič in nas povabi na enega od Sarinih treningov v Krško. Vabilu se bomo v kratkem odzvali. Morda njegova nova zgodba z Lotusom vsaj malce izboljša slovensko sceno z dirkanjem z enosedežniki.