Aleix Espargaro

Nastop s Hondo v Valencii je bila pravzaprav nagrada za življenjski dosežek: v španskem prvenstvu do 125 ccm je postal najmlajši prvak v zgodovini. 2005 odpelje celotno sezono v najnižji kategoriji. Na Kitajskem s sedmim mestom doseže najboljši rezultat sezone in prvenstvo zaključi na 16. mestu. Kljub temu Honda še zmeraj verjame vanj in mu omogoči dirkanje tudi v sezoni 2006, najprej na uvodnih šestih dirkah v 125 ccm, v nadaljevanju prvenstva pa še v razredu do 250 ccm. Redno uvrščanje v točkovno cono in devete mesto v Maleziji prepriča Aprilio, da Aleixu ponudi sedež za celo sezono 2007 v četrtlitrski konkurenci. Espargaro pridno nabira točke in sodelovanje z italijanskim proizvajalcem motociklov podaljša še v leto 2008. V drugi sezoni z Aprilio napreduje in na dirkah postane stalni član elitne deseterice.

2009 dobi v četrlitrski konkurenci le dve priložnosti za dokazovanje v ekipi Balatonring Team. A ti sta dovolj, da dokaže svojo hitrost. V Assnu zasede senzacionalno četrto mesto, na Sachsenringu pa je sedmi. Njegove dobre predstave opazi Ducatijeva zasebna ekipa v MotoGP Pramac in ga najame za štiri dirke kot zamenjava za Mika Kallia Niccoloja Canepo. Ker ob vseh štirih priložnostih osvoji točke, ga čaka lepa nagrada: pogodba za celotno sezono 2010 pri Pramacu. S poltovarniškim Ducatijem zbere 65 točk in zasede 14. mesto. Kar sedemkrat se prebije med elitno deseterico, najboljši dosežek pa je osmo mesto (Mugello, Phillip Island). 2011 se spopade z novim izzivom: pridruži se kategoriji Moto2. S Pons Kalexom si pridirka tretje mesto v domači Barceloni, kar so njegove prve stopniške v SP sploh. Prvenstvo konča na 12. mestu. Za leto 2012 sklene partnerstvo s svojim nekdanjim delodajalcem Pramacom in se po enoletni pavzi vrne v kraljevski razred. Bo član t.i. CRT ekipe, ki bo tekmovala z Apriliinim motociklom.