Ponedeljek, 22. 5. 2017, 21.00
6 let, 7 mesecev
Sportalov zakaj, Sportalov zato
Zakaj je atletska steza v resnici krajša od 400 metrov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Če bi vas vprašali, koliko je dolga atletska steza, bi verjetno kot iz topa izstrelili, da 400 metrov. To ve vsak. Pa je res? Ni. Notranja linija atletske steze je nekoliko krajša in znaša 398,12 metra.
Standardne atletske steze, na katerih dandanes izvajajo večino atletskih tekmovanj, so ovalne oblike. Z izjemo šprintov na 100 metrov z ovirami in brez ter moškega teka na 110 metrov z ovirami, ki potekajo naravnost, morajo tekači teči tudi čez krivino.
Čeprav bi ravno stezo lahko naredili tudi daljšo, pa bi bilo to dražje, predvsem pa precej manj zanimivo za gledalce, več bi bilo logističnih težav, poleg tega pa znotraj steze prirejajo še tekmovanja v tehničnih disciplinah, ki atletske mitinge naredijo še bolj zanimive.
Čeprav ni povsem jasno, zakaj je dolžina steze 400 metrov, se je ta dolžina prijela in danes vsa tekmovanja izvajajo na 400-metrskih atletskih štadionih, okrog katerih so zgrajene tribune, da gledalci lahko na enem mestu uživajo v atletskih obračunih.
Ko govorimo o dolžini atletske steze, imamo seveda v mislih prvo stezo. Standardni štadioni imajo sicer od šest do osem, a nikdar več kot devet stez, vsaka pa je široka 1,22 metra.
Standardni atletski štadion ima običajno osem stez, ki so široke 1,22 metra. Bele linije med stezami so debele pet centimetrov.
Če bi število stez povečevali v nedogled, bi se radij zunanjih stez tako zmanjšal, da bi imeli tekmovalci na zunanjih stezah preveliko prednost pred tekmovalci na notranjih stezah. Podoben primer smo v naši rubriki že razložili, ko smo se spraševali, zakaj so na atletskih tekmovanjih v dvorani ukinili tek na 200 metrov.
Je steza res dolga 400 metrov?
Atletsko stezo sestavljata dve ravnini in dve krivini. Vsaka od ravnin je dolga 84,39 metra, vsaka od krivin pa je polkrog z radijem 36,50 metra. Govorimo o notranji liniji prve steze.
Preprost izračun 2 x 84,39 m + 2 x 36,50 x π nam pove, da je notranja linija v resnici dolga 398,12 metra in ne 400 metrov. Zakaj torej govorimo, da je štadionska steza dolga 400 metrov?
Dolžina steze ni merjena po notranji liniji
Razlika v dolžini se pojavi, ker tehnična navodila Mednarodne atletske zveze pravijo, da se dolžina prve steze ne meri po notranji liniji, temveč 30 centimetrov stran od nje. To velja le za prvo stezo, na preostalih stezah, od druge do osme, pa se dolžina meri 20 centimetrov od sosednje notranje linije.
Če znova izračunamo dolžino kroga na prvi stezi po prejšnji formuli (spremenili smo le radij krivine), dobimo, da je 2 x 84,39 m + 36,80 x π res 400 metrov in naša dilema je razrešena.
Rdeča črtkana črta ponazarja približno linijo, ki meri 400 metrov. Ta je 30 centimetrov oddaljena od notranje linije.
Ali to pomeni, da atleti lahko pretečejo manj?
Da. Do zdaj smo ugotovili, da pravila predvidevajo, da bo atlet na prvi stezi vsak krog pretekel 400 metrov, če bo tekel 30 centimetrov od notranje linije.
Dejstvo je, da povsem po notranji liniji ne more teči, povsem mogoče pa je teči 15 centimetrov od notranje linije. V tem primeru bi tekač v enem krogu pridobil 94 centimetrov oziroma približno meter. Ni veliko, a včasih v atletiki tudi stotinke odločajo o zmagovalcu ali rekordu. V teku na 10.000 metrov, kar je 25 štadionskih krogov, bi tako tekači pri racionalnem teku lahko pridobili približno 25 metrov, kar pa je približno štiri sekunde.
A ko govorimo o tekih na daljše kroge, je bolj realno, da bodo tekači pretekli več, saj že zaradi gneče in prehitevanj običajno ni moč ves čas teči po idealni liniji. Če tekač samo en krog preteče po sredini prve steze (61 centimetrov od notranjega roba), naredi dodatna dva metra v enem krogu, če pa teče po zunanji liniji prve steze, pa v enem krogu preteče skoraj dodatne tri metre.
Največ lahko pridobijo tekači na 200, 400 in 800 metrov
Idealno linijo najlažje lovijo tekači na 200, 400 in 800 metrov (štafetne teke smo izvzeli), saj tečejo po svoji stezi in jih pri tem sotekmovalci ne ovirajo. Pri teku na 800 metrov velja to seveda samo za prvo krivino, saj se potem tekači združijo in nadaljujejo tek po prvi stezi.
Pri vseh daljših tekaških disciplinah pa je ves čas teči po idealni liniji izjemno težko, zato ti tekači prej pretečejo preveč kot premalo.
Zaradi borbe za čim boljšo linijo se zgodijo tudi padci.
Razlika med prvo in osmo stezo je 53 metrov
Za konec poglejmo še koliko ''prednosti'' imajo na štartu teka na 400 metrov tekači na zunanjih progah. Ugotovili smo že, da bolj kot gremo na zunanjo stezo, bolj se krog daljša. Krog je v primerjavi s sosednjo stezo na notranji strani daljši za dobrih sedem metrov.
Tekač, ki bi ves krog tekel po drugi stezi (20 cm od roba) bi tako naredil sedem metrov več od tekača na prvi stezi. Tekač na tretji še dobrih sedem krogov več in tako naprej. Tekač na osmi progi, bi tako naredil 53 metrov več kot tekač na prvi progi, zato tudi pri teku na 400 metrov štarta 53 naprej od ciljne črte, ki je za vse enaka. Pretečejo pa seveda vsi tekači (približno) enako razdaljo.
