Zakaj se v atletskih dvoranah ne tekmuje več v teku na 200 metrov?

Letošnja dvoranska atletska sezona je že končana in bližajo se prvi atletski mitingi na prostem, vseeno pa smo se odločili, da se dotaknemo discipline, v kateri so še pred dobrimi desetimi leti podeljevali medalje na največjih tekmovanjih, danes pa se v tej disciplini, ki na prostem velja za eno od bolj prestižnih, ne tekmuje več.

Šprinterji prehitri za dvoranski oval

Krivine so v dvorani za najhitrejše preostre. Foto: Vid Ponikvar Atletska dvorana ima šest stez, krog pa je dolg 200 metrov. V nasprotju s stezo na prostem je v dvorani krivina nagnjena. Nagib, po domače povedano, tekmovalcem pomaga, da jih ne vrže iz ovinka. Pa jih res ne?

Eden od glavnih razlogov za umik discipline s programa atletskih tekmovanj je prav dejstvo, da so tekmovalci, ki dosežejo hitrosti vse do 40 kilometrov na uro, težko ostali na svojih stezah. Tako so bili na primer na svetovnem prvenstvu v Birminghamu leta 2003 številni šprinterji diskvalificirani zaradi prestopov, med njimi tudi glavni favorit Američan Shawn Crawford, ki je branil naslov.

Tekmovanja na tej razdalji niso bila poštena

Bolj kot je ovinek oster, težje ga je preteči z veliko hitrostjo. Posledično so bile zunanje proge precej bolj ugodne kot notranje. Še več, tekmovanja so postala nepoštena, saj so vedno zmagovali tekmovalci na zunanjih progah. Tudi svetovne naslove so pretežno pobirali tekmovalci, ki so v finalu tekli na šesti progi. Na svetovnem prvenstvu v Lizboni leta 2001 prvih dveh prog v predtekih sploh niso uporabljali.

Finale SP leta 2003: uganete vrstni red že pred štartom?

Leta 2010 je Jesse Tukuafu v doktorski nalogi pokazal, kako vpliva krivina na hitrost tekača na 200 metrov v dvorani. Izmeril je, da je tekač na krivini z radijem 21 metrov za 12 stotink sekunde hitrejši od tekača na krivini z radijem 15 metrov.

Ob tem je treba omeniti še dejstvo, da so tekači s tako hitrim tekom na ostrih krivinah močno povečali tveganja za hude poškodbe.

"Odločili smo se, da tek na 200 metrov umaknemo s tekmovalnega programa, ker se je izkazalo, da ni pošten in je preveč predvidljiv. Zmagovalca v atletiki ne bi smeli poznati še pred štartom," so leta 2004 obrazložitev predstavili na Mednarodni atletski zvezi IAAF.

Merlene Ottey bo večna svetovna rekorderka
Merlene Ottey Foto: Getty Images Namibijec Frank Fredericks in Jamajčanka Merlene Ottey, ta je svojo bogato atletsko kariero končala v slovenskem dresu, bosta tako za vselej ostala svetovna rekorderja na tej razdalji, saj sta si ob ukinitvi lastila najboljša rezultata na svetu.

Fredericksov rekord znaša 19,92, čas Otteyjeve pa se je ustavil pri 21,87.