Začelo se je v Torinu pred 80 leti, ko dekleta še niso tekmovala

Prvo evropsko prvenstvo je gostil italijanski Torino. Potekalo je zgolj tri dni, udeležilo pa se ga je 226 atletov iz 23 držav. Dekleta na uvodnem prvenstvu še niso tekmovala. Najbolj uspešni so bili nemški atleti, ki so osvojili sedem zlatih medalj. Zmagovalec v metu kopja, Finec Matti Jarvinen, je orodje vrgel skoraj sedem metrov dlje od konkurence.

Drugo evropsko prvenstvo je bilo posebno, saj sta ga gostili dve mesti. Moški so tekmovali v Parizu, ženske pa na Dunaju. Za dekleta je bilo to sploh prvo evropsko prvenstvo, udeležilo pa se ga je 80 atletinj iz 14 držav, ki so tekmovala v devetih disciplinah. Poljakinja Stanislawa Walasiewicz je zmagala v tekih na 100 in 200 metrov, srebrna pa je bila v skoku v daljino in štafeti 4 x 100 m. Mnogi so dvomili, da je ženska. V Parizu je tekmovalo skoraj 300 atletov, prav tako pa so prihajali iz 23 držav. Nizozemci so prevladovali v šprintu, Skandinavci pa na srednjih in dolgih progah. Izjema je bil tek na 800 metrov, kjer je zlato osvojil zvezdnik svojega časa, Nemec Rudolf Harbig.

Čeprav se po vojni razmere v Evropi še niso stabilizirale, je na EP v Oslu na stopilo kar 353 atletov in atletinj, ki so prvič nastopali na skupnem prvenstvu. To je gostil norveški Oslo, ki velja za enega glavnih evropskih atletskih prestolnic. Največ medalj je osvojila Švedska. Prvič sta se predstavila tudi legendarni češki tekač Emil Zatopek in nizozemska šprinterka Fanny Blankers-Koen, pred katerima je bila še bogata atletska kariera. Britanec Alan Paterson je bil z 18 leti in 73 dnevi starosti drugi v skoku v višino in še danes ostaja najmlajši dobitnik medalje na EP v zgodovini.

Prvenstvo v belgijski prestolnici se je raztegnilo na pet dni, udeleženci pa so prišli iz skoraj vseh evropskih držav. Prvič so nastopili tudi slovenski predstavniki, Alma Butia in Milica Šumak pa sta bili s štafeto 4x 100 metrov šesti. Čeh Zatopek je blestel na dolgih progah, saj je prepričljivo zmagal tako v teku na 5000 kot 10.000 metrov. Osem zlatih medalj je osvojila Velika Britanija.

Dvajset le je minilo od prvega prvenstva, organizacijo pete izvedbe pa je dobil švicarski Bern. Tu je prišlo do popolne prevlade predstavnikov Sovjetske zveze, ki so zmagali v kar šestnajstih disciplinah, Vladimir Kuts (5000 m – 13:56,6) in Mikhail Krivonosov (kladivo – 63,34 m) pa sta postavila tudi svetovna rekorda. Evropski rekord je uspel nemškemu šprinterju Heinzu Futtereru v teku na 200 m (20,9), italijanski metalec diska Adolfo Consolini pa je osvojil še tretje zaporedno zlato na evropskih prvenstvih. Od Slovencev je bil najuspešnejši Stanko Lorger v teku na 110 metrov z ovirami, ki je medaljo zgrešil zgolj za eno mesto.

Glavni športni dogodek leta v Stockholmu se je zgodil že nekaj tednov pred atletskim prvenstvom, saj je švedska prestolnica gostila svetovno prvenstvo v nogometu, prvaki pa so postali Brazilci. Na atletskem prvenstvu so ponovno blesteli predstavniki Sovjetske zveze, odlični pa so bili tokrat Poljaki, ki so osvojili osem zlatih medalj. Prvo slovensko medaljo je osvojil Lorger v teku na 110 metrov z ovirami, ki je bil tretji, v isti disciplini pa je Nemec Martin Lauer postavil evropski rekord. Prve uvrstitve v finale na EP so se veselili organizatorji letošnjega prvenstva Španci.

Sedmo evropsko prvenstvo je bilo prvo prvenstvo, ki ga je gostila država vzhodne Evrope. Potekalo je v Beogradu. Postavljeni so bili trije svetovni rekordi, kar je bilo največ do tedaj. Najboljšo znamko je popravila ruska metalka krogle Tamara Press (18,55 m), njena rojakinja v teku na 400 metrov Maria Itkina (53,4) ter Italijan Salvatore Morale v teku na 400 metrov z ovirami (49,2). Del četrtouvrščene štafete 4 x 100 metrov sta bili tudi Slovenki Draga Stamejčič in Olga Šikovec.

Prvenstvo na Madžarskem je trajalo že sedem dni, udeležilo pa se ga je rekordnih 30 držav. Po večletni prevladi Sovjetske zveze, je predvsem po zaslugi atletinj primat prevzela Nemška demokratična republika. A glavna junakinja ni bila Nemka, saj je tri zlate medalje in eno srebrno osvojila Poljakinja Irena Kirzenstein. Najboljša je bila v teku na 200 m, daljini in štafeti 4 x 100 m, druga pa je bila na 100 m. Svoj zmagovalni pohod je v tej disciplini začela njena rojakinja Irena Szewinska, ki je v svoji karieri osvojila pet zlatih medalj na EP. Na podobno pot se je podala tudi ruska metalka krogle Nadežda Čizova, ki je osvojila prvo od štirih zaporednih zmag na EP. Najboljši slovenski atlet je bil Franc Červan, ki je v teku na 10.000 metrov zasedel 11. mesto.

Zaradi prilagoditve koledarja Evropske atletske zveze je bilo prvenstvo v grški prestolnici leto prej kot je bilo načrtovano. V Atenah je bilo postavljenih kar šest svetovnih rekordov. Prvega je že prvi dan postavila Čizova v suvanju krogle (20,43 m), dva dni kasneje pa je najboljšo znamko v teku na 400 metrov popravila Francozinja Colette Besson (51,7). Nemška ženska štafeta je že v predteku postavila rekorden čas v teku na 4 x 400 m (3:33,9), v finalu pa so rekord še krepko popravile Britanke in Francozinje z enakim časom 3:30,8. Rus Anatolij Bondarčuk je bil rekorden v metu kladiva (74,68 m), Čehinja Jaroslava Jehličkova pa v teku na 1500 m (4:10,7). Slovenca Nataša Urbančič v metu kopja in Drago Žuntar v teku na 10.000 m sta bila četrta.

Le dve leti po Atenah so najboljše evropske atlete gostili Helsinki. Prevledovali so nemški tekmovalci iz vzhodnega in zahodnega bloka, postavljeni pa so bili trije svetovni rekordi. Slovenski tekmovalci niso blesteli, saj je bila najboljša Urbančičeva na 10. mestu.

Prvič se na evropskem prvenstvu čase meri elektronsko in na stotine sekunde natančno. Svetovna rekorda v posamičnih disciplinah sta postavila Vzhodna Nemka Rosemarie Witschas, kasneje poročena Ackermann, v skoku v višino (195 cm) in njena rojakinja Ruth Fuchs, ki je kopje vrgla 67,20 m. V tej disciplini je bronasto medaljo osvojila Urbančičeva.

V Pragi je tekmovalo preko 1000 atletov in atletinj, v ženski kategoriji pa so bili postavljeni trije svetovni in en evropski rekord. Prvega svetovnega prvaka so dobili tudi letošnji gostitelji Španci. Rok Kopitar je osvojil najboljšo slovensko uvrstitev. V štafeti 4 x 400 metrov je osvojil osmo mesto.

Atene so leta 1982 postale še drugič gostitelj evropskega prvenstva. Britanec Daley Thompson je postavil svetovni rekord v mnogoboju (8744 točk), Nemka Marita Koch v teku na 400 m (48,15), Ulrike Meyfarth v skoku v višino (202 cm), nemška ženska štafeta pa v teku na 4 x 400 m (3:19,05). Od slovenskih atletov se ni nihče uvrstil v prvo deseterico.

V Nemčiji je potekal trd boj med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, na koncu pa so oboji osvojili 11 zlatih medalj. Aktualni svetovni rekord je postavil Rus Jurij Sedih, ki je kladivo vrgel 86,74 m. To je bilo edino prvenstvo, kjer Slovenija ni imela svojega predstavnika.

V Splitu je nastopilo 11 slovenskih atletov in atletinj, Borut Bilač pa je v skoku v daljino osvojil bronasto medaljo. Zlato je za nekdanjo skupno državo osvojil skakalec v višino Dragutin Topič. Na prvenstvu je zablestela Katrin Krabbe iz Vzhodne Nemčije, ki je z odličnimi časi zmagala v tekih na 100 (10,89), 200 (21,95) in 4 x 100 metrov. Svetovni rekord so popravili tudi Francozi (4 x100 m) in Britanci (4 x 400 m).

Prvenstvo na Finskem si bomo Slovenci zapomnili predvsem po prvi zlati medalji Britte Bilač v skoku v višino, odlična pa je bila tudi Brigita Bukovec, ki je bila v teku na 100 metrov z ovirami četrta. V Helsinkih je nastopilo rekordnih 44 držav, kar je bila predvsem posledica razpada Sovjetske zveze in Jugoslavije. Zaradi ne najboljših vremenskih razmer rezultati niso bili vrhunski. Največ medalj je osvojila Rusija.

Tudi iz Budimpešte se je slovenska ekipa vrnila z medaljo. Tokrat je bila v svoji paradni disciplini srebrna Bukovčeva. Gregor Cankar je bil šesti v skoku v daljino. Na Madžarskem so blesteli Britanci, ki so osvojili devet zlatih medalj. Med zmagovalci so bili zvezdniki, kot so Collin Jackson, Jonathan Edwards, Steve Backley … Med dekleti je evropski rekord na 100 metrov (10,73) postavila Francozinja Christine Arron, ki bo nastopila tudi letos, dvanajst let kasneje. Nemka Heike Dreschler je osvojila peto zlato medaljo na EP v skoku v daljino. Prvič sta bila na sporedu ženski skok ob palici in met kladiva.

Po izjemni sezoni tekačice na 800 m Jolande Čeplak njena zlata medalja v Münchnu ni bila presenečenje. Alenka Bikar je osvojila dve osmi mesti (100 in 200 m). Tudi tokrat so blesteli britanski tekmovalci, ki so osvojili šest zlatih medalj. Collin Jackson (110 m ovire) in Steve Backley (kopje) sta osvojila četrta zaporedna naslova na EP. V močnem nalivu je do zmage z izjemnim rezultatom na 10.000 m prišla Paula Radcliffe (30:01,09), najbolj izenačen dvoboj v zgodovini prvenstev pa sta uprizorila tekača na 1500 metrov Španec Reyes Estévez in Francoz Mehdi Baala. Slednji se zmage veselil šele po nekaj minutah, saj tudi s fotofinišem sprva niso mogli razbrati zmagovalca.

Na Švedskem je Rusija osvojila kar 12 zlatih od skupno 34 medalj. Do svoje je prišel tudi najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar, ki je bil bronast v teku na 100 metrov. Brigita Langerholc je bila peta v teku na 800 metrov. Junaka prvenstva sta bila Portugalec Francis Obikwelu in Belgijka Kim Gevaert, ki sta oba osvojila dvojno šprintersko krono. Novih rekordnih znamk ni bilo. Zastava Evropske atletske zveze je na zaključni prireditvi romala v roke predstavnikom mesta Barcelone, ki prvenstvo gosti v letu 2010.

Na prvenstvu v Španiji je bila ponovno najuspešnejša Rusija, ki je osvojila 10 zlatih, šest srebrnih in osem bronastih medalj. Slovenija ni dopolnila svoje zbirke medalj, najuspešnejša pa je bila Snežana Rodić, ki je bila šesta v troskoku. Martina Ratej, ki je bila med favoritinjami v metu kopja, je bila zaradi težav z gležnjem sedma. Najboljši udeleženec prvenstva je bil francoski šprinter Christophe Lemaitre. Prvima mestoma na 100 in 200 m je prvi belopolti šprinter, ki se je na 100 m spustil pod mejo 10 sekund, dodal še zlato v štafetnem teku 4 x 100 m.

Helsinki so že tretjič v zgodovini gostili evropsko atletsko prvenstvo. Od zadnjega sta minili le dve leti, saj se je s prvenstvom na Finskem začelo obdobje dvoletnega cikla. Pred tem je evropsko prvenstvo potekalo na štiri leta. Ker je bilo leto 2012 tudi olimpijsko leto, je prvenstvo potekalo nekoliko prej kot običajno, v programu pa ni bilo tekmovanj v hitri hoji in maratonu. Za Slovenijo prvenstvo ni bilo uspešno. Najboljšo uvrstitev je priskakala Marija Šestak, ki je bila v troskoku deseta. Najbolj je rezočarala Martina Ratej, ki je veljala za tiho favoritinjo, a je ostala brez finala. Primož Kozmus zaradi priprav na olimpijski nastop ni tekmoval. Najuspešnejša država je bila Nemčija, ki je osvojila šest zlatih, šest srebrnih in štiri bronaste medalje. Nizozemski šprinter Churandy Martina se edini lahko pohvali z dvema zlatima medaljama. Zmagal je v teku na 200 metrov in skupaj s kolegi iz reprezentance še v teku na 4 x 100 metrov.