Rok Viškovič

Četrtek,
30. 5. 2013,
22.23

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Miran Vodovnik Primož Kozmus

Četrtek, 30. 5. 2013, 22.23

8 let, 10 mesecev

Vodovnik brez treningov in sponzorjev, a ne bo obupal

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Miran Vodovnik se je po daljšem času vrnil na tekmovališča. Slovenski rekorder v metu krogle je daleč od forme, ki jo je kazal pred leti, a verjame v uspešen povratek.

Z metom, dolgim 17,84 metra in četrtim mestom na nedavnem mitingu v Slovenski Bistrici se je vrnil, a bil neprepoznaven. Pred časom si nismo mogli zamisliti, da bi ga kdo v Sloveniji sploh premagal, zdaj se to dogaja. Star je 35 let, vprašanje je, ali bo še kdaj metal prek 20 metrov, a sam verjame, da bo. ''Imel sem težave s poškodbo, zdaj sem se vrnil. Sicer ne na tak način, kot sem si želel, a važno je, da sem spet tekmoval. Pričakoval sem met prek 18 metrov, toda pogoji za met krogle so bili katastrofalni, zato se več ni dalo,'' pravi Miran Vodovnik, ki ga letos skorajda zagotovo ne bomo videli na velikih tekmovanjih. Rok za izpolnitev norme za sredozemske igre je že zamudil, rezultat, ki je potreben za svetovno prvenstvo, ki bo konec poletja v Moskvi, je predober za njegove trenutne domete. ''Odsoten sem bil leto in pol. Trenirati sem začel šele pred tremi meseci. Da bi prišel v pravo formo, je potrebnega pol leta pravega treninga. Ta sezona bo služila predvsem kot priprava za naslednjo. Želim si, da bi do konca sezone kroglo vrgel prek 19 metrov, potem pa se pripravil na leto 2014, v katerem bi lahko metal veliko dlje. Morda spet tudi prek 20 metrov. Bomo videli. Odvisno bo od marsičesa,'' je načrte razkril izkušeni atlet, ki bo v naslednjih tednih nastopal v Novi Gorici, Velenju, Mariboru ... ''Tekmoval bom do konca avgusta. Predvsem doma in v okolici Slovenije. V Avstriji, na Hrvaškem … Želim spet priti v tekmovalno formo, do tega pa bom najlažje prišel s tekmami,'' je dodal.

Ko ni treniral, se ni zredil

''Zadovoljen sem, ker zdaj treniram brez bolečin. Da je prišlo do zapleta s poškodbo, sem v veliki meri kriv tudi sam. Že prej bi moral na operacijo komolca, a sem odlašal in si s tem uničil ramo. V zadnjem letu sem imel dovolj časa, da sem razmišljal o tem, kaj sem delal narobe. Nekaj stvari v treningu sem spremenil, zdaj je bolje. Le upam lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Če bo in bom lahko še naprej treniral brez težav, sem lahko optimist,'' pravi večkratni udeleženec največjih atletskih tekmovanj in finalist olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. ''Fizično sem pripravljen tako, kot sem bil v času, ko sem dosegal najboljše rezultate. Tudi moja telesna teža je ostala enaka, nisem se zredil. Mi pa manjkajo tekme in treningi. Tehnika meta ni prava. Da bi bila, bi moral opraviti na tisoče metov, sam tega seveda nisem mogel. Motiva za treninge in nadaljevanje kariere mi ne manjka. Upam le, da ne bo poškodb,'' je ponovil Jeti, kot ga že vrsto let kličejo prijatelji in sotekmovalci. V zadnjih mesecih je treniral predvsem na Hrvaškem. V stalni bazi slovenskih atletov, predvsem metalcev, v Medulinu. ''Tam sem med drugim veliko treniral tudi s Primožem Kozmusom in še z nekaterimi slovenskimi atleti, kar je vedno dobrodošlo. Ko treniraš, rabiš nekoga za spodbudo,'' je priznal atlet z osebnim rekordom 20,67 metra, ki ga je dosegel leta 2006. Prek 20 metrov je nazadnje vrgel pred štirimi leti, ko je tudi zabeležil zadnji odmevnejši izid. Na svetovnem prvenstvu v Berlinu je kroglo vrgel 20,50 metra daleč, kar je zadostovalo za finale, v katerem se je razvrstil na osmo mesto.

Obupal ni niti nad Riom

V atletiki že tako ali tako ni veliko denarja, v slovenski toliko manj. Nekateri najboljši pri nas že ob dobrih sezonah komajda shajajo, ko jim ne gre, sezono seveda pokrijejo toliko težje. Ker v zadnjih letih ni dosegal odmevnejših rezultatov, je finančna plat Vodovnikove zgodbe v zadnjem času bolj klavrna.

"Večina sponzorjev me je zapustila, verjetno bom izgubil tudi zaposlitev v slovenski vojski. Kljub temu bom vseeno poizkusil in dal vse od sebe. Bomo videli, ali mi bo uspelo,'' kljub ne najbolj zavidljivemu položaju sporoča eden izmed najboljših slovenskih atletov zadnjega desetletja. Čeprav takšni cilji trenutno niso realni, naš sogovornik ni povsem obupal niti nad nastopom na olimpijskih igrah, ki bodo leta 2016 v Riu de Janeiru. Na dveh – v Atenah 2004 in v Pekingu 2008 -, je že nastopil, uvrstitev v Brazilijo bi bil lep dosežek za konec kariere. ''Zdaj je težko biti pameten, a lahko rečem, da olimpijskih iger, ki bodo čez tri leta, še nisem odpisal. Če bom zdrav in se bodo poklopile tudi preostale stvari, ki so potrebne za dober rezultat, kdo ve … Ne, ne bom se predal!'' je za konec odločno sporočil orjak iz Oplotnice.