Obetavna slovenska atletinja, ki se zgleduje po Darji Klišini

V Amsterdamu je nastopila na svojem prvem večjem članskem tekmovanju. Foto: Peter Kastelic

Z Nejo Filipič smo se pogovarjali po njenem prvem članskem velikem tekmovanju. V skoku v daljino je nastopila v Amsterdamu in s skokom, dolgim 624 centimetrov, zasedla 21. mesto. Njen osebni rekord, ki ga je letos postavila v Slovenski Bistrici, znaša 651 centimetrov, kar je že zavidanja vreden rezultat, še posebej če upoštevamo, da članica ljubljanskega Kronosa še nima prav dolgega atletskega staža.

Resno trenira šele nekaj let

Neja Filipič, slovenska atletinja, ki obeta. Foto: Peter Kastelic Z atletiko se je začela ukvarjati relativno pozno, a tega ne obžaluje, saj njen čas še prihaja. V osnovni šoli je trenirala košarko, tenis, veliko je plesala in plezala. "V osmem razredu so me poslali na atletsko tekmovanje in sem se brez treninga prek občinskega in področnega tekmovanja uvrstila na državno šolsko prvenstvo," se spominja svojih začetkov. 

"Odločila sem se, da poskusim, in v devetem razredu začela v Kranju trenirati od dvakrat do trikrat tedensko. Tam sem trenirala do drugega letnika srednje šole, v tretjem letniku pa sem se z idrijske šole prepisala na Gimnazijo Šentvid in začela resneje trenirati pri trenerki Saši Maraž v Ljubljani."

Tek ji ni dišal

Trenutno mora usklajevati študij in šport. Foto: Sportida Neja sicer prihaja iz Žirov, ki so znane predvsem po odličnih tekačih, a njej tek ni dišal: "V Žireh nisem trenirala atletike, ker nimamo pogojev, nimamo tartana na štadionu. Sama sem želela skakati, nisem pa tip človeka za dolge proge. Po dolgem teku mi je vedno slabo."

Zdaj živi in študira v Ljubljani. Obiskuje drugi letnik Fakultete za farmacijo ter priznava, da je usklajevanje šole in treningov kar naporno. "Za zdaj mi uspeva, a je težko, ker je izpitno obdobje v istem času kot atletska tekmovanja. Med tednom se učim in opravljam izpite, med konci tedna pa me čakajo tekme. Groza," pravi 21-letna atletinja, ki se občasno preizkusi tudi v troskoku, a za zdaj trdi, da je njena disciplina skok v daljino.

"Skok v daljino mi gre zelo dobro, ves čas napredujem, zato o troskoku, ki je bolj tvegan za poškodbe, za zdaj ne razmišljam. Mogoče kdaj v prihodnosti," je še dejala Filipičeva, ki je letos na atletskem sredozemskem prvenstvu do 23 let v Tunisu osvojila srebrno medaljo.

Za nastop na EP izvedela tri dni pred odhodom

Z nastopom na EP je bila zadovoljna, nad prvenstvom pa navdušena. Foto: Getty Images Do norme za evropsko prvenstvo so ji zmanjkali štirje centimetri, a je bil letos uveden sistem kvot, ki je nekaj atletom in atletinjam omogočil nastop tudi brez norme, če v disciplini ni bilo dovolj tekmovalcev z normo.

"Tudi na seznamu dodatno povabljenih tekmovalk me sprva ni bilo, čeprav sem imela boljši rezultat od nekaterih, ki so bile na seznamu. Na to sva s trenerko opozorili Atletsko zvezo Slovenije (AZS), ki je napisala pritožbo, tej pa so ugodili. Tako sem za svoj nastop na EP izvedela tri dni pred tekmovanjem. Najbrž sem bila ena izmed zadnjih med vsemi," je še dejala Žirovka. Tako je morala prečrtati tri izpite in jih prestaviti na poletje, vendar pravi, da je bilo vredno: "Na prvenstvu sem se počutila odlično, vzdušje je bilo fenomenalno, pogoji za tekmo so super. Ponosna sem, da sem bila del tega in si nabrala nekaj izkušenj za naprej."

Zgleduje se po ruski lepotici

Darja Klišina bo edina Rusinja na OI v Riu. Foto: Reuters Med vzornicami je omenila evropsko prvakinjo Ivano Španović, ki je zelo spoštuje, a njeni skoki bolj spominjajo na lepotico Darjo Klišino, ki bo edina ruska tekmovalka na olimpijskih igrah v Riu. "Klišina mi je zelo všeč. Nekatera dekleta skačejo bolj na moč in imajo bolj mišičaste postave, druge se bolj opirajo na tehniko. Sama sem bolj suhe postave, težko pridobivam mišično maso in se težje zredim. V tem pogledu sem bolj podobna Klišini. Rada si ogledam njene skoke in poskušam izboljšati svojo tehniko s pomočjo njenih posnetkov," je dodala in razkrila svoj pogled na suspenz Rusije: "Kazen mora biti, čeprav imajo tisti, ki nimajo nič s tem, smolo. Se mi pa to zdi dobro opozorilo za preostale države in za v prihodnje."

Olimpijske igre 2020 vse bolj realne

Njen prvi cilj za naprej so konstantni skoki čez 650 centimetrov, v prihodnjih letih pa si želi nastopov na velikih atletskih tekmovanjih: "Tudi olimpijske igre čez štiri leta niso več tako nedosegljive, kot so se morda zdele še lani."

Neja s skakalko v višino Marušo Černjul. Morda sta to atletinji, za kateri bomo stiskali pesti za visoke uvrstitve na olimpijskih igrah v Tokiu. Foto: Peter Kastelic

Konkurenca v slovenskem ženskem skoku v daljino je vse močnejša. Poleg Filipičeve je zelo obetavna tudi Maja Bedrač, ki je pred dnevi na mlajšem mladinskem evropskem prvenstvu osvojila srebro. Družbe mladih tekmovalk se veseli tudi izkušenejša Nina Djordjević, tako da bi lahko v prihodnosti paradna ženska tehnična disciplina postal skok v daljino.