Marina Tomič: Končno brez poškodb

Že na prvem mitingu mednarodne atletske lige za veliko nagrado v Slovenski Bistrici je Marina Tomič navdušila in presegla normo (13,35) za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Barceloni. S časom 13,27 se je približala rezultatom, ki jih je dosegala pred petimi in več leti, njen osebni rekord je 13,19 iz leta 2004. ''Nisem pričakovala, da bom že na prvi tekmi tekla tako hitro. Takšne rezultate oziroma normo sva s trenerjem Matejem Juhartom načrtovala v drugem delu sezone. Očitno nama je končno uspelo najti ustrezen plan treninga, pravo razmerje med vsebino in količino treninga, ki sva ga iskala tri leta,'' je pogovor začela Tomičeva, ki je seveda prepričana, da lahko teče še hitreje. ''Na srečo imam še veliko rezerv. Največ zagotovo na štartu oziroma pri štartnem pospešku ter ob prehodu prve ovire. Tam vedno izgubim dragoceni čas, tudi do dve desetinki sekunde. Ta izguba se potem zaradi nižje štartne hitrosti pozna še naslednjih nekaj ovir. Ob dobrem štartu bi lahko, če ne bi naredila večjih napak, tekla okoli 13 sekund,'' pravi 27-letna atletinja, ki na srečo nima težav z zdravjem, ki ji je preglavice povzročalo v zadnjih petih letih.

Čimprej pod 13 sekund

Tomičeva je pred leti obetala veliko, a so njen razvoj nato zavrle poškodbe. ''Konec februarja leta 2005 se je moja atletska pot obrnila na glavo. Na dvoranskem mitingu v Linzu sem tekla osebni rekord 8,14 na 60 metrov z ovirami, kar je bila norma za dvoransko evropsko prvenstvo, a sem se žal ob tem teku tudi poškodovala. To je bila prva poškodba v seriji mnogih, ki so sledile. V teh štirih letih sem imela poškodovane skorajda vse mišice na nogi, s katero prvo preletim ovire, dvakrat pa sem si na isti nogi poškodovala tudi stopalo. Letošnje leto je prvo brez poškodb in upam, da bo tako tudi ostalo,'' je povedala Tomičeva, ki se ni pozabila zahvaliti fizioterapevtu, ki ji je pomagal odpraviti težave. ''Res hvala Saši Vogrinu, ki mi je bil v veliko pomoč,'' je dejala atletinja celjskega Kladivarja.

V tej sezoni ima ambiciozne cilje. ''Glavni cilj sezone je s tem, ko sem izpolnila normo za Barcelono, že dosežen, zdaj pa si želim za začetek teči nov osebni rekord, nato pa se čimprej približati in spustiti pod 'magično' mejo 13 sekund. Predvsem pa si želim, da bi na evropsko prvenstvo prišla zdrava in v dobri formi. Tam načrtujem najboljši tek v karieri. Če bi mi uspelo, mi polfinale ne bi smelo uiti,'' je začrtane cilje razkrila atletinja, ki želi v letu 2010 zaključiti tudi študij na Fakulteti za šport, čakata jo še en izpit in diploma.

Trikrat že tekla na velikih tekmovanjih

Z nastopi na velikih tekmovanjih nekaj izkušenj že ima. Tekla je na dvoranskem SP 2003 v Birminghamu, dvoranskem EP 2005 v Madridu in EP na prostem pred štirimi leti v Göteborgu. A vselej obtičala v kvalifikacijah. ''Svetovno prvenstvo v Birminghamu je bil moj debi v članski kategoriji na velikem tekmovanju. Odtekla sem po pričakovanjih. Tekma je bila zame velik dogodek in uspeh, saj sem prvič tekmovala s tekmovalkami, ki sem jih do tedaj lahko občudovala samo na televiziji. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Madridu sem pričakovala uvrstitev med najboljših deset, a se pričakovanja zaradi poškodbe slab mesec pred tekmo niso izpolnila. V sezoni 2006 pa sem tekmovala poškodovana, tako da je bila že sama izpolnitev norme že mali čudež. V Göteborg sem odpotovala zgolj v želji, da bi se mi končno odprlo in bi odtekla kakšen dober rezultat,'' se je svojih dosedanjih nastopov na veliki sceni spomnila atletinja, ki v AK Olimpiji že tretje leto deluje kot učiteljica otrok, starih od osem do dvanajst let. Od sezone 2010 upravičeno pričakuje veliko, nadaljevala pa jo bo že s četrtkovim mitingom v St. Pöltnu v Avstriji. Konec tedna jo čaka še miting velike nagrade v Postojni, nato finale atletskega pokala Slovenije v Mariboru, nastop na evropskem ekipnem prvenstvu v Budimpešti in tako naprej … Sezona bo naporna. Upajmo, da tudi uspešna. Če se po jutru dan pozna …