Zlata kolajna in svetovni rekord bosta zanj le tolažilna nagrada

Carl Lewis je bil izbran tako na naboru za ligo NFL kot za ligo NBA. Foto: Guliverimage/Getty Images Ste vedeli, da je bil legendarni košarkar in trener Pat Riley leta 1967 na naboru izbran tudi v ligo ameriškega nogometa NFL? In da je bil prvak lige NFL s Seattle Seahawks pred osmimi leti, podajalec Russell Wilson, izbran na naboru za bejzbolsko ligo MLB in da spomladi rad trenira z eno od profesionalnih ekip v bejzbolu? Tudi največja zvezdnika ameriškega nogometa zadnjih let Tom Brady in Patrick Mahomes bi lahko izbrala kariero v MLB. Nekatere Mahomesove podaje spominjajo na mete žogice v bejzbolu. 

Nekaj tekem je za New York Yankees odigral tudi John Elway, ki je v 80. letih blestel na položaju podajalca v NFL. Eden najboljših šprinterjev in skakalcev v daljino vseh časov Carl Lewis, dobitnik devetih zlatih olimpijskih kolajn, pa je bil izbran tako v ligo NBA kot v ligo NFL. S tem smo omenili le nekaj najbolj znanih ameriških športnih "dvoživk". Sam sem na ta fenomen postal pozoren pred dobrim desetletjem, ko je v Ljubljani ameriški nogomet za Silverhawks igral Vinny Gay, na prvi pogled pa ni niti malo spominjal na podajalca. Na univerzi se je namreč ukvarjal tudi z rokoborbo.

Na univerzi en šport jeseni, drugi spomladi

Devon Allen Foto: Reuters Kako je to mogoče? Na ameriških univerzah morajo športniki izbrati dva športa. V jesenskem semestru na primer trenirajo in igrajo ameriški nogomet, v spomladanskem pa na primer košarko ali bejzbol. In tistim najbolj nadarjenim in najbolj predanim lahko uspe v obeh športih. Po študiju oziroma po izboru na naboru pa se morajo odločiti za eno profesionalno pot. Ker Devon Allen pred petimi leti ni bil izbran na naboru za ligo NFL, se je po študiju usmeril v atletiko. Letos so se mu vendarle odprla vrata tudi v ligo ameriškega nogometa.

S časom 12,84 postavil tretji najhitrejši čas v zgodovini

Allen je bil pred osmimi leti ameriški študentski prvak na 110 metrov z ovirami in v letih 2014, 2016 in 2018 ameriški državni prvak v članski konkurenci. Nastopil je na zadnjih dveh izvedbah olimpijskih iger ter bil v Riu de Janeiru peti in v Tokiu četrti. Svetovna zvezda atletike postaja šele v zadnjem obdobju. Lani je osvojil diamantno ligo, pred nekaj tedni pa s časom 12,84 postavil tretji najhitrejši čas v zgodovini teka na 110 metrov z ovirami. Je šele 13. v zgodovini, ki je razdaljo pretekel pod 13 sekundami. "Mislil sem, da bom podrl svetovni rekord. Moral bo še malo počakati," je dejal po nastopu. Za svetovnim rekordom rojaka Ariesa Merritta je zaostal le štiri stotinke. Hitrejši je bil torej od najboljših časov dveh nekdanjih zvezdnikov te discipline, Kubanca Dayrona Roblesa in Kitajca Liu Šianga.

Po poškodb obeh kolen ni bil izbran na naboru za NFL

Njegov drugi ali pa morda celo prvi šport na univerzi je bil ameriški nogomet. Bil je lovilec, lovilci pa so najboljši šprinterji v ameriškem nogometu. Za univerzo v Oregonu, za ekipo Oregon Ducks, je igral tri leta. Najboljši je bil v prvem, leta 2014, ko je osvojil več kot 700 jardov in sedem touchdownov. Pozneje si je strgal sprednjo križno vez (ACL) v obeh kolenih (leta 2015 v levem in leta 2016 v desnem kolenu). Ker ga zato na naboru leta 2017 ni izbrala nobena ekipa lige NFL, se je osredotočil na atletiko.

Čeprav ima že 27 let, se je februarja vendarle še enkrat udeležil preizkusa mladih talentov za ligo NFL v Oregonu. Navdušil je s časom 4,35 v teku na 40 jardov, to pa je eden ključnih podatkov, ki jih gledajo skavti v ameriškem nogometu. Le pet lovilcev je bilo letos hitrejših. Najhitrejši lovilec na preizkusu do zdaj John Ross je pred nekaj leti postavil čas 4,22. Hitrost in eksplozivnost sta še posebej za igralce na tem položaju ključnega pomena. Aprila so ga na trening povabili Philadelphia Eagles in mu ponudili triletno pogodbo. Izpolnile so se mu dolgoletne sanje. Sedmega avgusta odhaja na pripravljalni kamp in v težki konkurenci si bo poskušal zagotoviti mesto v 52-erici igralcev za prihodnjo sezono mošta Eagels v NFL (med njimi je le štiri ali pet lovilcev). "K moštvu Eagles ne grem samo zato, da bi prišel v ekipo. Želim si igrati. Želim prispevati in biti najboljši, kot sem lahko," pravi.

Štiri dni trenira ameriški nogomet, na proste dneve pa atletiko

Tri leta je igral za Oregon, prvo leto je bilo uspešno, nato je imel dve hujši poškodbi. Foto: Reuters Očitno je res z mislimi in individualnimi treningi že povsem pri ameriškem nogometu, saj je pretekli konec tedna na ameriškem državnem prvenstvu na 110 metrov z ovirami s časom 13,08 osvojil le bron. S tem je sicer izpolnil ameriško normo za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu. Dober teden pred začetkom pripravljalnega kampa ga zdaj tako čaka še nastop na svetovnem atletskem prvenstvu, ki bo med 15. in 24. julijem v prestolnici ameriške atletike. To bo v Eugunu, torej prav v zvezdni državi Oregon, kjer je sam začel svojo pot med zvezde atletike in ameriškega nogometa.

"Bolj sem osredotočen, ker imam toliko dela, ker moram usklajevati atletiko in ameriški nogomet. Paziti moram na regeneracijo, na spanje, na prehrano," o svojih zadnjih tednih pripoveduje Allen. "Štiri dneve v tednu, od ponedeljka do četrtka, treniram ameriški nogomet, ob prostih dneh, od petka do nedelje, pa sem na atletski stezi." Dva tedna pred postavitvijo tretjega najboljšega časa vseh časov je imel še covid-19, so bile pa po desetih dneh brez treninga zato noge bolj spočite, pravi.

Kaj mu je tega treba? "Ker pač rad igram ameriški nogomet."

Po petih letih je ameriški nogomet znova postal njegov šport številka 1. Foto: AP / Guliverimage Novinarji ga zdaj sprašujejo, zakaj bo tvegal vrhunsko atletsko kariero za mnogo nevarnejši šport, zaradi katerega je že moral na rekonstrukcijo kolen. "Ker pač rad igram ameriški nogomet," je pred kratkim odgovoril v smehu. "Če ne bi imel poškodb kolena, bi najverjetneje že pet let igral v ligi NFL." Morda je razlog tudi denar. V ligi NFL je po sindikalni pogodbi minimalna letna plača 660 tisoč dolarjev (630 tisoč evrov), v atletiki pa so športniki odvisni od sponzorskih pogodb in denarnih nagrad. Večina atletov se finančno ne more primerjati niti z najslabše plačanimi igralci v ameriškem nogometu. "Finančno mi gre na atletski stezi kar dobro. Ne gre za denar. To me sploh ne motivira. Že kot majhen otrok sem si želel igrati v ligi NFL in zdaj sem to priložnost vendarle dobil." Z Eagles je podpisal triletno pogodbo za 2,5 milijona ameriških dolarjev. Lahko se sicer zgodi, da sploh ne bo prišel v ekipo za tekme, da ga odpustijo še pred koncem pripravljalnega kampa. V tem primeru ima zagotovljenih 40 tisoč ameriških dolarjev. 

"Ko ga postaviš pred velik izziv, ga več kot izpolni. Eksplodir, zato ga tudi ob izzivu lige NFL ne moreš kar tako odpisati. Lahko si ga predstavljam kot izjemno uspešnega v ligi NFL," je dejal Matt Lubick, njegov nekdanji trener v Oregonu. Njegov atletski trener Jamie Cook mu je ameriški nogomet na tej stopnji atletske kariere odsvetoval, a je tako trmast in odločen, da mu ga ni uspelo prepričati. "Devon se ne boji poraza," poudarja Cook. Allen se je tako letos odločil za veliko spremembo v teku na 110 metrov. Pred prvo oviro ne dela več osmih korakov kot vsa leta prej, temveč samo še sedem. In tako zdaj dosega svoje najboljše čase. Mu pa Cook pomaga tudi pri treningih za ameriški nogomet, saj je bil sam na univerzi podajalec, tako da mu podaja žogo, sam pa tako zdaj obnavlja znanje lovljenja žoge in se uči pravilnih smeri teka (tako imenovanih routov).