Jolanda Čeplak je že 14 let svetovna dvoranska rekorderka

Dunaj, 3. marec, leto 2002. Odvijalo se je 27. evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, na sporedu pa je bil ženski finalni tek na 800 metrov. Edina favoritinja za zmago je bila domačinka Stephanie Graf, ki je na prvenstvu tekmovala kot aktualna svetovna in olimpijska podprvakinja v tej disciplini.

Njeno zmago si je prišel ogledat deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider, zlato medaljo pa naj bi ji podelil avstrijski smučarski as Hermann Maier. A je avstrijsko slavje in s tem veliko zabavo uničila plavolasa slovenska tekačica Jolanda Čeplak. Avstrijko je v ciljnem šprintu zadržala za seboj, jo prehitela za tri stotinke sekunde, ob tem pa s časom 1:55,82 postavila svetovni rekord, ki je v četrtek praznoval že 14. rojstni dan.

Spomini, ki bodo ostali za vedno

"Spomini na ta tek ne bodo nikoli zbledeli. Vsakič, ko se spomnim nanj, dobim mravljince po vsem telesu. Od štarta pa do zadnjih 100 metrov sem ves čas vodila in diktirala tempo. Dvorana na Dunaju je bila polna, veliko je bilo tudi slovenskih navijačev, ki so navijali zame. Obe sva tekli hitreje od prejšnjega svetovnega rekorda, k sreči pa sem bila tri stotinke hitrejša," se dogodkov izpred 14 let dobro spomni Čeplakova, ki je vedela, da je uničila veliko avstrijsko zabavo.

"Novinarji so me že pred tekmo klicali in mi govorili, da Grafova lahko sledi vsakemu mojemu tempu. Odgovarjala sem jim, da bom tekla od štarta do cilja hitro, kolikor bom lahko, potem pa naj zmaga boljša. Trenerju Tomu (Popetru, op. p.) sem na zajtrku na dan tekme rekla, da bo padel svetovni rekord, a da ne vem, katera ga bo postavila. Če ga bo želela ona, se bo morala peklensko namučiti," se še spominja 39-letna Velenjčanka, ki je istega leta postala še evropska prvakinja na prostem.

Na podelitvi ni bilo prijetno, kot bi lahko bilo

Grafova po teku ni mogla skriti razočaranja, zaradi nje pa se je nekoliko neprijetno počutila tudi slovenska junakinja. "Izgubiti pred svojimi navijači sredi Dunaja verjamem, da ni lahko. Tudi meni na podelitvi ni bilo prijetno, saj sva veliko skupaj trenirali in tega ji res nisem privoščila. Nikoli nikomur ne želim nič slabega. Takrat bi bila zame podelitev bolj čustvena, če bi na drugi stopnički stala katera druga," je v pogovoru za Sportal obujala spomine lastnica bronaste olimpijske medalje iz Aten in priznala, da si posnetek teka večkrat pogleda: "Nedolgo nazaj sem si ga spet ogledala. Vse svoje tekme od leta 1994 imam posnete."

Šprintarice še vedno hrani

Takrat izjemno priljubljena "Joli", ki danes atletsko znanje prenaša na mlade, še vedno hrani oranžno bele šprintarice športnega proizvajalca s prepoznavno kljukico, ki so jo ponesle do rekordnega časa, glede zmagovalnega dresa pa ni bila povsem prepričana: "Šprintarice še imam, dotični dres pa mislim, da sem podarila v dobrodelne namene. Morda pa je tudi še doma."

Trikratna slovenska športnica leta (2002-2004) danes poleg ukvarjanja z mladimi atleti dela tudi kot posrednica pri dobavi športne opreme ter skrbi za dvojčici Zalo in Evelin, ki ju je povila novembra 2013.