Temačni praznik zaljubljencev

Za vladavino v chicaškem gangsterskem podzemlju sta se v času prohibicije, ko je cvetel nezakoniti posel z izdelavo, tihotapljenjem in preprodajo alkohola, spopadali dve skupini mafijcev.

Italijan Capone obračuna z irsko mafijo

Prvo, v kateri so prevladovali Irci, je vodil mafijski šef George Moran oziroma Bugs Moran, drugo, v kateri so prevladovali Italijani, pa zloglasni mafijski šef Al Capone.

V pokolu na dan svetega Valentina so Caponejevi možje ustrelili sedem Moranovih mož. 

Mafijski pokol je bil navdih tudi za uvodni zaplet filma Nekateri so za vroče:

Umori, atentati, terorizem ...

Mafijski pokol pa ni edino medijsko odmevno krvavo dejanje, ki se je zgodilo na praznik zaljubljencev. Leta 2013 je svetovno znani invalidni atlet Oscar Pistorius na svojem domu v Pretorii ustrelil svoje dekle, manekenko Reevo Stenkamp, ker naj bi jo zamenjal za vlomilca.

Oscar Pistorius Foto: Reuters

Leta 2005 je v atentatu umrl libanonski premier Rafik Hariri, leta 2015 pa je Dansko in tudi Evropo pretresel napad islamskega skrajneža na obiskovalce sinagoge v Köbenhavnu, ki je bil usoden za dva človeka. To dejanje se je zgodilo mesec dni po še bolj odmevnem napadu islamskih skrajnežev v Parizu.

Ajatola Homeini proti svobodi govora

Na današnji dan leta 1989 je iranski voditelj ajatola Homeini pozval muslimane, naj ubijejo britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Ta naj bi v romanu Satanski stihi žalil islamskega preroka Mohameda. Rushdie, ki je velik zagovornik svobode govora, ima še vedno policijsko varovanje.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 269 so v času rimskega preganjanja kristjanov oblasti usmrtile škofa Valentina, poznejšega svetnika in zavetnika zaljubljencev. 

Leta 869 je umrl Ciril, ki skupaj z bratom Metodom velja za očeta slovanske književnosti. 

Leta 1779 so havajski domorodci ubili britanskega pomorščaka Jamesa Cooka. 

Leta 1837 se je rodil slovenski narodni buditelj Valentin Zarnik. 

Leta 1869 se je rodil slovenski zgodovinar Josip Gruden. 

Leta 1876 se je rodil slovenski speleolog Ivan Andrej Perko, ki je zaslužen za to, da je Postojnska jama postala svetovno znana. 

Leta 1876 je Alexander Graham Bell patentiral telefona. 

Leta 1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj. 

Leta 1956 je sovjetski partijski voditelj Nikita Hruščov  ob začetku 20. kongresa sovjetske komunistične partije obsodil Stalinov režim. Ko je njegov tajni govor pricurljal v javnost, je to povzročilo zmedenost v komunističnih partijah po svetu, saj so prej častili Stalina. 

Leta 1967 se je rodil nizozemski premier Mark Rutte. 

Leta 1984 je slovenski smučar Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu osvojil srebrno medaljo. To je bila prva slovenska medalja (takrat še v okviru Jugoslavije) na zimskih olimpijskih igrah. 

Leta 2005 so ustanovili spletno stran YouTube.