Aleš Žužek

Sobota,
26. 11. 2016,
3.06

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,58

1

Natisni članek

Natisni članek

zgodovina na današnji dan

Sobota, 26. 11. 2016, 3.06

7 let, 1 mesec

NA DANAŠNJI DAN

Škof, ki je združil štajerske Slovence

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,58

1

Anton Martin Slomšek | Foto commons.wikimedia.org

Foto: commons.wikimedia.org

Na današnji dan leta 1800 se je v družini premožnega kmeta na Slomu pri Ponikvi blizu Grobelnega rodil škof in narodni buditelj Anton Martin Slomšek.

Slomšek se je naprej šolal v Celju, nato pa odšel na študij filozofije v ljubljanski licej (kjer je bil njegov sošolec poznejši znameniti slovenski pesnik France Prešeren). 

Lavantinski škof

Študijska pot ga je potem pripeljala tudi v Senj in Celovec. V koroški prestolnici je tudi začel študirati bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1824 ter pozneje služboval po različnih krajih.

Maja 1846 je bil imenovan za lavantinskega škofa. Ob škofovskem imenovanju si je poleg rojstnega imena Anton izbral še ime Martin. Tako je bilo ime župnijskemu zavetniku in njegovemu birmanskemu botru.

Že leta 1936 je prvak Slovenske ljudske stranke Anton Korošec takratnemu lavantinskemu (mariborskemu) škofu izročil prošnjo za beatifikacijo Slomška, ki jo je podpisalo 400 tisoč Slovencev. Papež Janez Pavel II. (na fotografiji) je Slomška za blaženega razglasil leta 1999, ko je obiskal Maribor. Postopek za razglasitev za svetnika še poteka. | Foto: Reuters Že leta 1936 je prvak Slovenske ljudske stranke Anton Korošec takratnemu lavantinskemu (mariborskemu) škofu izročil prošnjo za beatifikacijo Slomška, ki jo je podpisalo 400 tisoč Slovencev. Papež Janez Pavel II. (na fotografiji) je Slomška za blaženega razglasil leta 1999, ko je obiskal Maribor. Postopek za razglasitev za svetnika še poteka. Foto: Reuters

Štajerski Slovenci hočejo biti združeni v eni cerkveni enoti

Sedež lavantinske škofije je bil v Šentandražu v Labotski dolini (nem. St. Andrä im Lavanttal), kraju, ki je zdaj del avstrijske Koroške. Štajerski Slovenci so bili takrat cerkveno razdeljeni na lavantinsko in sekovsko (graško) škofijo, zato si je Slomšek prizadeval, da bi vse štajerske Slovence združil v eno cerkveno enoto.

Zlasti so združitev zahtevali slovenski duhovniki med Dravo in Muro v sekovski škofiji, da bi se tako lažje uprli ponemčevanju. Cesar Franc Jožef je leta 1856 podprl cerkveno združitev štajerskih Slovencev. 

Leta 1859 je Slomšek ustoličen v Mariboru

Lavantinska škofija je krški škofiji odstopila kraje na Koroškem in prevzela župnije mariborskega okrožja, ki ga je odstopila sekovska (graška) škofija. Slomšek je nato sedež škofije 4. septembra 1859 prenesel v Maribor (najprej je celo premišljeval v prenosu v Celje) in se v mestu slovesno ustoličil. 

Lavantinska škofija se je v mariborsko-lavantinsko škofijo preimenovala leta 1962, leta 2006 pa je postala nadškofija. Pred leti je škofija zaradi spodletelih gospodarskih poslov prišla v hude finančne težave.

Tokio oziroma Edo je bila najprej ribiška vasica, ki pa je nato postala sedež šogunov in od 17. stoletja dejansko prestolnica Japonske. V Edu je takrat živelo milijon ljudi. Japonski cesarji, ki so prestolovali v Kjotu, so bili dolgo časa v senci šogunov, ki so vladali Japonski iz Eda.  | Foto: Reuters Tokio oziroma Edo je bila najprej ribiška vasica, ki pa je nato postala sedež šogunov in od 17. stoletja dejansko prestolnica Japonske. V Edu je takrat živelo milijon ljudi. Japonski cesarji, ki so prestolovali v Kjotu, so bili dolgo časa v senci šogunov, ki so vladali Japonski iz Eda.  Foto: Reuters

Na današnji dan leta 1868 si je reformni japonski cesar Meidži, ki je imel prej prestolnico v mestu Kjoto, za svojo novo prestolnico izbral mesto Edo. 

S preselitvijo v Edo je cesar Meidži, ki je odpravil moč šogunov in strl samuraje, mesto preimenoval v Tokio, kar v japonščini pomeni Vzhodna prestolnica.

Britanska pevka

Na današnji dan leta 1981 se je rodila britanska pevka Natasha Bedingfield.

Ameriška pevka

Na današnji dan leta 1939 se je rodila ameriška pevka Tina Turner.

Legendarni slovenski glasbenik

Na današnji dan leta 1929 se je rodil slovenski glasbenik Slavko Avsenik.

Kultni film

Na današnji dan leta 1942 je bila premiera filma Casablanca.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Grobnica faraona Tutankamona. | Foto: Reuters Grobnica faraona Tutankamona. Foto: Reuters Leta 1778 je britanski pomorščak James Cook postal prvi Evropejec, ki je priplul do Havajev. 

Leta 1865 je izšla knjiga Alica v čudežni deželi

Leta 1894 se je rodil Norbert Wiener, ki velja za začetnika nove znanstvene veje, imenovane kibernetika.  

Leta 1913 se je rodila Franja Bojc Bidovec. Od januarja 1944 do konca druge svetovne vojne je bila zdravnica in upravnica partizanske bolnice Franja, ki je poimenovana po njej. 

Leta 1917 je bila ustanovljena hokejska liga NHL, ki je najprej združevala nekaj kanadskih hokejskih moštev. 

Leta 1918 je črnogorska narodna skupščina ob navzočnosti srbskih čet odstavila vladarsko dinastijo Petrović-Njegoš in Črno goro priključila Kraljevini Srbiji. Sledil je upor Črnogorcev, ki je trajal do leta 1929. 

Leta 1922 sta bila Britanca Howard Carter in Lord Carnarvon prva človeka, ki sta po več kot tri tisoč letih vstopila v grobnico egiptovskega faraona Tutankamona. 

Leta 1922 se je rodil ameriški risar stripov Charles M. Schulz

Leta 1955 se je rodil slovenski politik Jelko Kacin.  

Leta 1964 se je rodila švicarska alpska smučarka Vreni Schneider.  

Leta 1983 so neznanci na londonskem letališču Heathrow iz trezorja Brinks Mat odnesli 6.800 zlatih palic, vrednih skoraj 26 milijonov funtov. Palice so bile težke tri tone. 

Leta 1990 se je na Kosovu rodila Albanka Rita Ora, ki se je nato z družino priselila v Veliko Britanijo, kjer je postala slavna pevka. 

Leta 2003 je bil zadnji polet nadzvočnega potniškega letala concord

Leta 2012 je okoli 10 tisoč Mariborčanov na Trgu svobode zahtevalo odstop župana Franca Kanglerja. Izbruhnilo je nasilje, v katerem je bilo ranjenih pet policistov in več protestnikov.