Mož, ki ga je z oblasti odnesel komunistični vohun

Willy Brandt (njegovo pravo ime je bilo Herbert Ernst Karl Frahm) je bil zahodnonemški socialdemokrat, ki je oktobra 1969 postal kancler.

Popustljiv v zunanji politiki, oster v notranji

Brandt, ki je bil med letoma 1957 in 1966 župan Zahodnega Berlina, je bil znan po svoji Ostpolitik, to je politiki izboljšanja odnosov s komunističnimi državami, vključno z Vzhodno Nemčijo.

A v notranji politiki je bil Brandt zelo oster do komunistov in skrajne levice. Tako je januarja 1972 skupaj s predsedniki nemških deželnih vlad izdal dekret, ki je vsem tistim, ki imajo radikalna politična stališča (na primer simpatije do skrajnolevičarske teroristične organizacije RAF, ki je začela delovati leta 1970), prepovedal zaposlovanje v javnem sektorju.

Günter Guillaume je bil tajnik Willyja Brandta. Na fotografiji: Guillaume in njegova žena Christel na sojenju leta 1975. Foto: Getty Images

Vzhodnonemški vohun postane njegov najbližji sodelavec

Brandt je bil priljubljen kancler, a razkritje, da je njegov dolgoletni tesni sodelavec Günter Guillaume vzhodnonemški vohun, je povzročilo njegov padec.

Guillauma je vzhodnonemška tajna služba Stasi leta 1956 skupaj z njegovo ženo Christel poslala v Zahodno Nemčijo z nalogo, da se vključi v zahodnonemške oblastne strukture. 

Junak v Vzhodni Nemčiji

Po razkritju so Guillauma leta 1975 obsodili na 13 let zapora. Kazen ni odslužil do konca, saj so ga leta 1981 zamenjali za zahodne vohune, ki so bili zaprti v Vzhodni Evropi. Vrnil se je v komunistično Vzhodno Nemčijo, kjer so ga pričakali kot narodnega junaka.

Hollywoodska legenda

Na današnji dan leta 1901 se je rodil ameriški igralec Gary Cooper.

Odlomek iz filma Spoznajte Johna Doeja:

Ameriška igralka

Na današnji dan leta 1968 se je rodila ameriška igralka Traci Lords, ki je svojo kariero začela z nastopi v pornografskih filmih.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:  

Leta 1664 je francoski kralj Ludvik XIV. začel graditi palačo v Versaillesu. 

Leta 1711 se je rodil škotski filozof in ekonomist David Hume. 

Leta 1718 so Francozi v Severni Ameriki ustanovili mesto New Orleans (fr. La Nouvelle-Orleans). 

Leta 1792 se je rodil slovenski pisatelj Janez Cigler, avtor prve slovenske izvirne povesti Sreča v nesreči.  

Leta 1794 je revolucionarni voditelj Maximilien Robespierre v Franciji razglasil novo državno vero – čaščenje Najvišjega bitja. Ta nova vera naj bi nadomestila katolištvo in ateistično čaščenje razuma. Namesto sedemdnevnega tedna je Robespierre uvedel desetdnevni teden (decadi). Pa padcu Robespierra z oblasti julija 1794 je bilo tudi konec nove državne vere. Uradno je to vero prepovedal Napoleon leta 1802. 

Leta 1832 so z londonskim sporazumom Grčijo, ki je bila prej del Otomanskega cesarstva, priznali za neodvisno državo.  

Leta 1833 se je rodil nemški skladatelj Johannes Brahms. 

Leta 1840 se je rodil ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski.  

Leta 1892 se je rodil Josip Broz-Tito. 

Leta 1915 je nemška podmornica ob južni irski obali torpedirala britansko potniško ladjo Lusitanio. Utonilo je okoli 1.198 potnikov, med katerimi je bilo 128 Američanov.  

Leta 1919 se je rodila argentinska političarka Evita Peron. 

Leta 1945 je general Alfred Jodl, ki je bil član nemškega generalštaba, podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških sil. Sovjeti so pozneje zahtevali, da Nemčija naslednji dan, 8. maja, v Berlinu še enkrat podpiše kapitulacijo. 

Leta 1946 so v Tokiu ustanovili telekomunikacijsko podjetje, ki se je pozneje preimenovalo v Sony. 

Leta 1954 so vietnamski uporniki v bitki pri Dien Bien Phuju premagali francosko vojsko. S tem je bilo konec francoske oblasti v Vietnamu. 

Leta 1971 se je rodil francoski ekonomist Thomas Piketty, pisec uspešnice Kapital v 21. stoletju. 

Leta 1977 se je rodil slovenski košarkar Marko Milič. 

Leta 1998 je nemško podjetje Mercedes-Benz kupilo ameriško podjetje Chrysler za 40 milijard dolarjev. Ustanovili so združeno podjetje, ki so ga poimenovali DaimlerChrysler. 2009 so Nemci prodali Chrysler novemu podjetju Chrysler Group LLC. Leta 2014 je Chrysler kupil italijanski Fiat. 

Leta 1999 je papež Janez Pavel II. obiskal Romunijo, kar je bil prvi obisk papeža v pretežno pravoslavni državi po razkolu leta 1054.  

Leta 2013 je v ZDA odjeknila novica, da so v hiši nekega moškega - pozneje ga je policija identificirala kot Ariela Castra - v Clevelandu v ZDA našli tri ženske, ki so bile pogrešane več kot deset let.