Petek, 2. 12. 2016, 3.23
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
Krvavi pokol, ki je pretresel Američane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Na današnji dan leta 2015 sta islamska skrajneža v San Bernardinu v Kaliforniji na predbožični zabavi umorila 14 in ranila 22 ljudi.
Napad sta izvedla v ZDA rojeni Pakistanec Syed Rizwan Farook in njegova pakistanska žena Tashfeen Malik. Po napadu sta zakonca pobegnila v športnem terencu, a ju je policija dohitela ter ubila v strelskem obračunu.
Trump zahteval prepoved vstopa muslimanov v ZDA
Po napadu je newyorški milijarder in kandidat za predsednika ZDA Donald Trump pozval k popolni in celoviti prepovedi vstopa muslimanov v ZDA. To zahtevo so obsodili številni ameriški politiki in mediji, a po drugi strani je Trump zaradi te zahteve postal še bolj priljubljen med volivci, ki jih je bilo vse bolj strah islamskega terorizma.
Ameriški državljan pakistanskih korenin Syed Rizwan Farook in njegova pakistanska žena Tashfeen Malik sta umorila 14 ljudi, 22 pa ranila.
Prihodnje leto je Trump tako zmagal najprej na republikanskih primarnih volitvah, nato pa novembra še premagal demokratsko kandidatko Hillary Clinton.
Pahor premagal Türka
Na današnji dan leta 2012 je Borut Pahor v drugem krogu predsedniških volitev premagal Danila Türka. Za Pahorja je glasovalo 67,4 odstotka, za Türka pa 32,6 odstotka volivcev.
Borut Pahor je prvi slovenski politik, ki mu je uspelo doseči vse tri najpomembnejše državne funkcije: bil je predsednik državnega zbora, predsednik vlade, leta 2012 pa je postal še predsednik države.
Monroejeva doktrina
Na današnji dan leta 1823 je ameriški predsednik James Monroe v ameriškem kongresu razglasil tako imenovano Monroejevo doktrino: ZDA bodo nevtralne pri razprtijah med evropskimi velesilami, hkrati pa je od evropskih držav zahteval, da se ne vmešavajo v zadeve na ameriški celini.
V resnici je bila ta doktrina dolgo časa le floskula. Velik del Latinske Amerike, ki se je v začetku 19. stoletja osvobodil španske in portugalske kolonialne oblasti, je v 19. stoletju postal neformalni del britanskega gospodarskega imperija.
Britanci, ki so bili v 19. stoletju najmočnejša politična in gospodarska velesila na svetu, so se požvižgali na Monroejevo doktrino. Širili so svoj gospodarski vpliv v Latinski Ameriki s pomočjo trgovine in gradnje železnice. Ko so angleški delavci gradili železnico v Boliviji, so bili njihovi klobuki všeč bolivijskim domačinkam. Ti klobuki so postali del njihove narodne noše. Na fotografiji: skupina bolivijskih Indijank z britanskimi klobuki, za katere številni zmotno menijo, da so že stoletja tradicionalno pokrivalo domačink.
Britanski vplivi v Latinski Ameriki
Britanci so v nekdanje španske kolonije in portugalsko kolonijo med drugim prinesli nogomet. ZDA so prevlado v Latinski Ameriki dosegle šele v 20. stoletju.
Kanadska zvezdnica portugalskih korenin
Na današnji dan leta 1968 se je rodila kanadska glasbenica Nelly Furtado.
Pevka, ki je zaslovela že kot najstnica
Na današnji dan leta 1981 se je rodila ameriška pop pevka Britney Spears.
Ameriška igralka
Na današnji dan leta 1968 se je rodila ameriška igralka Lucy Liu.
Odlomki iz nanizanke Osnove Sherlocka Holmesa:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Tanya Plibersek
Leta 1763 so odprli prvo sinagogo na ozemlju poznejših ZDA.
Leta 1804 se je Napoleon v pariški notredamski katedrali okronal za francoskega cesarja.
Leta 1852 se je Napoleonov nečak, francoski predsednik Louis-Napoleon Bonaparte, razglasil za francoskega cesarja Napoleona III.
Leta 1901 je dalo podjetje Gillette v ZDA na trg prve britvice.
Leta 1915 je nemški fizik judovskih korenin Albert Einstein objavil splošno teorijo relativnosti.
Leta 1923 se je rodila operna diva Maria Callas.
Leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodno-revolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je devet obtožencev obsodilo na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.
Leta 1942 je v ZDA skupina znanstvenikov pod vodstvom italijanskega fizika Enrica Fermija opravila prvo verižno jedrsko reakcijo.
Leta 1946 se je rodil italijanski modni kreator Gianni Versace.
Leta 1956 se je Fidel Castro s skupino privržencev izkrcal na Kubi in začel priprave na revolucijo.
Leta 1961 je Fidel Castro v govoru, ki ga je prenašala kubanska televizija, izjavil, da je marksist-leninist in da bo Kuba postala komunistična država. Pred tem je Castro zanikal, da je komunist, in je trdil, da je le privrženec idej ameriškega predsednika Abrahama Lincolna.
Leta 1969 se je rodila Tanya Plibersek (sl. Tanja Pliberšek), avstralska političarka slovenskih korenin.
Leta 1971 so Združeni arabski emirati postali neodvisna država.
Leta 1971 je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.
Leta 1982 so v ameriški zvezni državi Utah vsadili prvo umetno srce na svetu.
Leta 1988 je Benazir Buto postala predsednica Pakistana in s tem prva predsednica katere od muslimanskih držav.
Leta 1993 so ubili razvpitega kolumbijskega mamilarskega barona Pabla Escobarja.
