Ko so številni Slovenci že mislili, da je bilo vse zaman

S sporazumom je bil tudi uveden trimesečni moratorij na slovensko osamosvajanje. Na slovenski strani je bilo pred podpisom deklaracije na Brionih in še nekaj časa po njem veliko negotovosti, saj so jo številni razlagali kot nekakšen poraz Slovenije za diplomatsko mizo.

Po sporazumu se JLA samo umakne v vojašnice, a ostane v Sloveniji

Med desetdnevno vojno v kot stisnjene enote JLA bi namreč po tem sporazumu še vedno ostale v Sloveniji, zaradi česar je obstajala nevarnost, da bi se reorganizirale in okrepile ter drugič udarile še močneje.

Tudi predstavniki Evropske skupnosti (zdajšnja EU) so bili dokaj nenaklonjeni slovenski osamosvojitvi in so brionsko deklaracijo razumeli ne kot moratorij, ampak kot odpravo slovenskih osamosvojitvenih ukrepov iz 25. junija.

V desetdnevni vojni so slovenske sile (teritorialci in policisti) ustavili napad JLA na Slovenijo. Za nekatere v Sloveniji je zato brionski sporazum, ki je agresorski vojski omogočal, da je zadihala in okrepila svoje vrste, pomenil razočaranje. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Drnovšek: Srbi so pripravljeni na umik JLA iz Slovenije

Kot piše Rosvita Pesek v knjigi Bučar, je velik del pomislekov na slovenski strani pred potrditvijo deklaracije v slovenskem parlamentu odpravil slovenski član jugoslovanskega predsedstva Janez Drnovšek, ki je slovenski državni vrh obvestil, da so Srbi pripravljeni na pogovore o umiku JLA iz Slovenije.

Brionska deklaracija je bila v slovenski skupščini oziroma parlamentu sprejeta 10. julija 1991. Dober teden dni pozneje, 18. julija, je predsedstvo Jugoslavije sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. 

Dan suverenosti

Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči na 26. oktober. V spomin na ta dogodek 25. oktobra praznujemo dan suverenosti.

Slovenski tolar

Ko je 8. oktobra potekel trimesečni moratorij, je Slovenija uvedla še lasten denar – slovenski tolar – in s tem postala tudi monetarno suverena.

Slovenska filmska zvezdnica

Na današnji dan leta 1907 se je rodila slovenska filmska igralka Ida Kravanja, ki je mednarodno zaslovela kot Ita Rina.

Odlomek iz filma Erotikon:

Hollywoodski režiser

Na današnji dan leta 1899 se je rodil hollywoodski režiser madžarsko-judovskih korenin George Cukor.

Odlomek iz filma Zgodba iz Filadelfije:

Ameriška igralka

Na današnji dan leta 1968 se je rodila ameriška igralka Jorja Fox.

Francoska igralka

Na današnji dan leta 1976 se je rodila francoska igralka Berenice Bejo.

Odlomek iz filma Umetnik:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 1153 je v Stični začel delovati cistercijanski samostan.  

Leta 1456 so Ivano Orleansko 25 let po tem, ko so jo sežgali na grmadi, oprostili herezije. 

Leta 1860 se je rodil avstrijski skladatelj Gustav Mahler.  

Leta 1901 se je rodil italijanski filmski režiser Vittorio de Sica.  

Leta 1934 se je v izseljenski družini v Franciji rodil slovenski skladatelj in pozavnist Vinko Globokar. 

Leta 1937 so japonske enote vdrle na Kitajsko. 

Leta 1940 se je v Liverpoolu rodil Richard Starkey, znan po umetniškem imenu Ringo Starr. 

Leta 1941 so se ameriške enote izkrcale na Islandiji. 

Leta 1974 je na finalni tekmi svetovnega nogometnega prvenstva na olimpijskem stadionu v Münchnu Zahodna Nemčija premagala Nizozemsko z 2:1.  

Leta 1980 so v Iranu, potem ko so leta 1979 oblasti prevzeli islamisti, uvedli šeriatsko pravo. 

Leta 1983 je v Sovjetsko zvezo na obisk priletela ameriška desetletna deklica Samantha Smith. Ta je pred tem pisala pismo sovjetskemu voditelju Juriju Andropovu in ga spraševala, ali bo sprožil jedrsko vojno. Pismo je objavila moskovska Pravda, Andropov pa je deklico povabil na obisk v Moskvo. Samantha, ki je zaradi obiska postala svetovno znana, je umrla leta 1985 v letalski nesreči. 

Leta 1985 je takrat 17-letni nemški igralec tenisa Boris Becker postal najmlajši zmagovalec v Wimbledonu. 

Leta 2005 so pripadniki islamistične teroristične mreže Al Kaida v Londonu izvedli več terorističnih napadov, v katerih je umrlo 54 ljudi.