Torek, 10. 1. 2017, 3.03
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
Kako se je v Ljubljani odločalo o usodi Evrope
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Na današnji dan leta 1821 se je v Ljubljani začel tretji kongres Svete Alianse.
Takratna prestolnica Kranjske je za nekaj mesecev postala evropsko diplomatsko središče. Sveta Aliansa je bila zveza držav, ki so jo po zmagi nad Napoleonovo Francijo leta 1815 ustanovile carska Rusija, Avstrijsko cesarstvo in Prusija.
Geografska bližina Italije
Namen zveze, v katero so se vključile še druge evropske države, je bilo varovati mednarodni red, določen na dunajskem kongresu, in zatirati revolucionarne vstaje.
Zakaj se je Sveta Aliansa leta 1821 zbrala ravno v Ljubljani? Razlog je bila revolucija v Neapeljskem kraljestvu junija 1820, Ljubljana je bila tako – zaradi bližini Italije – z geografskega stališča zelo ustrezen kraj za kongres.
Idejni vodja Metternich
Kongres, katerega idejni vodja je bil avstrijski kancler knez Metternich, je v Ljubljani trajal od 10. januarja do 22. maja. Med drugimi so se ga udeležili avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand IV. ter še okoli 500 ministrov in predstavnikov držav, kot so bile Francija, Velika Britanija, Prusija in posamezne italijanske države.
Knez Metternich je bil arhitekt Evrope, ki je nastala po porazu Napoleona.
V času kongresa so avstrijske sile zatrle vstajo v Neaplju, pozneje pa tudi v Piemontu. Kongres je zelo popestril ljubljansko družabno življenje: vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti in mimohodi.
Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev …
Na takratni kongres še vedno spominjajo ljubljanski Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, gostilna Pri ruskem carju in Bavarski dvor.
Kongresni trg je dobil ime po kongresu iz leta 1821.
Sveta Aliansa je nehala delovati leta 1825, ko je umrl ruski car Aleksander I., ki je bil pobudnik te organizacije držav, dokončno pa je bila zanjo usodna grška kriza leta 1830, ko se evropske države niso mogle zediniti, kakšen naj bo njihov odnos do grške vstaje proti turškemu Otomanskemu cesarstvu.
Kultni film
Na današnji dan leta 1927 so v Berlinu premierno predvajali Metropolis, danes kultni znanstvenofantastični film režiserja Fritza Langa.
Napovednik za film:
Stripovski junak
Na današnji dan leto 1929 je luč sveta ugledal belgijski stripovski junak Tintin.
Napovednik za film Tintin:
Najbolj znani pornofilm
Na današnji dan leta 1949 se je rodila Linda Lovelace, ki je zaslovela z vlogo v pornografskem filmu Globoko grlo.
Napovednik za film Lovelace, v katerem Lindo igra Amanda Seyfried:
Sovjetski režiser
Na današnji dan leta 1898 se je v Rigi rodil ruski oziroma sovjetski režiser Sergej Mihajlovič Eisenstein.
Odlomek iz filma Aleksander Nevski:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Mineva leto od smrti Davida Bowieja.
Leta 49 pred našim štetjem je rimski vojskovodja Julij Cezar prestopil Rubikon, takrat mejno reko med Italijo in cisalpinsko Galijo. To je bil začetek državljanske vojne.
Leta 1863 je v Londonu je med Paddingtonom in Farringtonom začela delovati prva podzemna železnica na svetu.
Leta 1922 so se koroški Slovenci zaradi kršenja manjšinskih pravic v Avstriji pritožili pri Društvu narodov.
Leta 1945 se je rodil škotski pevec Rod Stewart.
Leta 1984 so ZDA po 117 letih obnovile diplomatske odnose z Vatikanom. Odnose med državama je ameriška stran prekinila leta 1867. To je bilo obdobje, ko je v ZDA vladalo protikatoliško razpoloženje.
Leta 1985 je angleški izumitelj Clive Sinclair izdelal električno vozilo Sinclair C5.
Leta 2016 je umrl angleški glasbenik David Bowie.
