Mati: "Otroci me kličejo teta"

Ker v zgodbi, ki se je začela 30. junija leta 2007, ko je požar uničil njihovo hišo, nastopajo mladoletni otroci, se bomo izognili vsem osebnim imenom. Skratka, po požaru so na pobudo CSD Gornja Radgona starši svoje štiri mladoletne otroke – najstarejša hčerka se je preselila k fantu – dali v rejo, dva k očetovi sestri in dva k mamini polsestri. Rejniške pogodbe so bile sklenjene za nedoločen čas, dokler se torej ne uredijo zadeve oziroma ne uredijo pogoji za bivanje. Da bi čim prej ponovno zaživeli kot družina, je pomagala vsa država; pripravili so dobrodelne akcije in družini pomagali, da se je postavila na noge. A ne le, da jima CSD Gornja Radgona otrok zdaj ne želi vrniti, več kot pol leta svojih treh otrok niti videla nista.

Družina: Na CSD nam ves čas podtikajo vsemogoče obtožbe

"Kako mi lahko kar tako odvzamejo otroke? Če bi vedela, kaj me čaka, jih nikoli ne bi dala od sebe. Najmlajši je imel tri mesece," pripoveduje mati, medtem ko najstarejša hči dodaja: "Staršem podtikajo vse mogoče obtožbe, samo da otrok ne bi dobila nazaj. Tako je na CSD prišla anonimka, da naj bi bil oče nasilen do nas otrok. Verjemite, če bi bil, ga ne bi branila."

"Zakaj niso poklicali policije, zakaj me nihče ni kaznoval, če sem bil nasilen?" se sprašuje tudi oče. Konec leta 2007 si je mati "prislužila" obtožbe, da je zanemarjala otroke, "a državno tožilstvo ni ugotovilo znakov kaznivega dejanja zanemarjanja otrok", pojasni 22-letna hči. "Svojega bratca nisem smela nikoli sama obiskati, rejničina hči pa ga lahko pelje na kopanje," še potoži hči in dodaja, da se je zdi grozljivo, da rejnika dopuščata, da ju otroci kličejo mama in ata. "Namesto da bi pripravljali otroke na vrnitev domov, so si jih kar prilastili," pojasnjujejo v družini. Iz poročila delavk CSD, ki so bile prisotne pri stikih, ni mogoče razbrati, da bi opazili zanemarjanje.

Odvetnik: Več napak CSD

"CSD Gornja Radgona je v postopku zagrešil vrsto napak. Tako so na primer starši rejniške pogodbe, ki so bile sklenjene 30. in 31. junija 2007, dobili šele marca 2010. CSD je izdal dve odločbi, in sicer začasno odločbo dne 17. marca 2010 in dokončno odločbo, ki je bila izdana dne 19. januarja letos. Zanimivo je, da so lani začasno odločbo izdali šele potem, ko so izvedeli, da jih zastopam, in so se na CSD zbali, da se otroci ne bi več vrnili k rejnicama," pojasnjuje odvetnike družine Jože Majer, ki je ogorčen tudi nad ignoranco CSD, ki ga kljub temu, da je njihov odvetnik, o ničemer ne obvešča.

"CSD je svojo odločitev oprl na to, da starši s svojimi ravnanji naj ne bi pripomogli k pristnim odnosom, da naj bi rejnici pri otrocih opažali znake zanemarjanja, da naj bi se najmlajša dva navezala na rejnici in da naj bi najstarejši, star 17 let, dal pisno izjavo, da ne želi več domov," pravi odvetnik. Odločitev je CSD oprl tudi na mnenji dveh izvedencev s področja klinične psihologije, ki "s starši sploh nista opravila razgovora".

Odvetnik je prepričan, da bi morali tako rejnici kot CSD zdaj, ko so starši postavili in sezidali dom, pripraviti otroke na vrnitev v domače okolje, ne pa da temu nasprotujejo. Tako družina kot odvetnik so namreč prepričani, da je v ozadju denar; rejnik namreč za vsakega otroka prejme okoli 500 evrov, teče pa jima tudi delovna doba.

Želja staršev, da so otroci vsaj skupaj pri enem rejniku

CSD je obveščen tudi o zahtevi odvetnika, da se vse tri otroke, ki so še v reji – zdaj 12-letna deklica je namreč od rejnikov pred dvema letoma zbežala in je doma – namesti skupaj v eno rejniško družino, ki so jo starši že izbrali, da bi se otroci postopoma vrnili domov. Navsezadnje, kot opozarja Vida Berglez iz Združenja moč, je "absolutno narobe, da morajo starši dokazovati svojo primernost, če pa mora CSD dokazati, da nista primerna. To je narobe svet. Grozljivka je tudi to, da rejniško pogodbo sklepata CSD in rejnik. Kako se lahko pogovarjajo brez staršev, saj jim ni bila odvzeta roditeljska pravica".

CSD: Gre za občutljive podatke

S kupom vprašanj in zavezo, da ne bomo objavljali osebnih podatkov, smo se obrnili na CSD Gornja Radgona, kjer nam je direktorica Marija Šauperl odgovorila: "V zvezi z vprašanji, ki jih postavljate, vam žal ne moremo konkretno odgovarjati, saj gre za zelo občutljive osebne podatke otrok in vse družine. Kakor hitro odgovorimo na konkretno vprašanje, tudi če ne uporabljamo osebnih podatkov, je identiteta družine in otrok lahko prepoznana. Menimo, da to ni v korist mladoletnih otrok. Trudimo se delati zakonito in v skladu s koristmi otrok. Postopek še ni končan, vključili pa so že socialno inšpekcijo in pristojno ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ki presoja in nadzira naše delo."

"Petindvajsetega maja sem predlagal začasno odredbo, da se določijo vsaj stiki med starši in dvema mladoletnima otrokoma. To bi bila začasna postopna rešitev, da bosta imela otroka, pred dokončno vrnitvijo na dom, vsaj s starši najprej občasne stike, nato vedno pogostejše, nato pa bi se dokončno vrnila domov – stikov namreč že lep čas ni in zato otrok ni mogoče takoj preprosto vrniti," je za siol.net povedal odvetnik Majer. Predlagal je, da bi se srečevali vsak torek od 12. do 17. ure in v soboto od 9. do 19. ure.

"Ravno danes (včeraj, op. a.) smo dobili odgovor sodišča," nas je obvestila mati, zgrožena nad odločitvijo sodišča. To je namreč stike določilo za torek in soboto, a le po eno uro, in še to na domu rejnikov, kjer naj bi se otroka počutila varno."Kako naj hodim k rejnikom, če pa potem vsakič znova kaj najdejo in obvestijo CSD? Kako naj grem k rejnikom na stik k svojemu otroku, če pa ob našem obisku rejnika rečeta: poglej, prišla sta teta in stric!?" s solzami v očeh pripoveduje mati, ki je pripravljena iti tudi v materinski dom, da bi le dobila nazaj svoje otroke.

Tudi odvetnik Majer ni zadovoljen: "Na ta sklep bom v osmih dneh vložil ugovor. To je začasna odredba, zadeva še zdaleč ni končana, čeprav je majhen korak naprej. V prihodnosti pa vsekakor nameravam vložiti tožbo za razveljavitev rejniških pogodb."