Pravni nasvet
Torek, 17. 5. 2016, 6.00
2 meseca, 2 tedna
Kaj lahko storite, če vam delodajalec ne plačuje socialnih prispevkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,10
3
Delam v podjetju, kjer nakazilo plače ni redno, prispevki pa niso plačani, piše bralec Matej. Zanima ga, kakšne pravne možnosti ima na voljo.
Vprašanje bralca: Delam v podjetju, ki je bilo že od samega odprtja sumljivo. Noben mesec mi plača ni bila nakazana na dogovorjeni dan. Izvedel sem tudi, da mi delodajalec ne plačuje prispevkov. Kaj lahko naredim, da pridem do izplačila svoje plače? Matej
Spoštovani Matej,
v primeru neizplačila plač lahko ukrepate na različne načine:
a) tožba na izplačilo plače/predlog za izvršbo:
Izplačilo plače si lahko zagotovite v sodnem postopku. Novi zakon o delovnih razmerjih določa, da je plačilna lista verodostojna listina, zaradi česar imate možnost, da zoper delodajalca vložite neposredno predlog za izvršbo na podlagi plačilne liste (torej verodostojne listine). Če delodajalec zoper izdani sklep o izvršbi ne bo ugovarjal, bo sklep postal pravnomočen in na njegovi podlagi boste lahko precej hitro prišli do poplačila svoje terjatve. Če vam delodajalec plačilne liste ni izročil, potem je kršil svoje obveznosti iz naslova delovnega razmerja. Žal v primeru, da s plačilno listo ne razpolagate, ne morete kar neposredno vložiti predloga za izvršbo, ampak morete zoper delodajalca vložiti tožbo na plačilo zapadle in neizplačane plače (in seveda pripadajočih prispevkov). Možno bi bilo tudi, da delodajalca najprej tožite na izročitev plačilne liste in nato na podlagi prejete plačilne liste vložite predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta postopek je sicer mogoč, vendar neracionalen, saj po nepotrebnem podaljša čas izterjave vaše terjatve.
Preden zoper delodajalca vložite tožbo, ga pisno pozovite na prostovoljno plačilo dolgovanega zneska. V primeru, da zneska ne bo plačal prostovoljno, lahko zoper njega, kot je navedeno že zgoraj, na pristojno delovno sodišče vložite tožbo oziroma prek sistema elektronske izvršbe vložite predlog za izvršbo.
b) postopek o prekršku:
Skladno z določili zakona o delovnih razmerjih je delodajalec, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna plače, v prekršku. Za ta prekršek je zagrožena globa v višini od 3.000,00 evrov do 20 tisoč evrov. Posebej je za ta prekršek določena tudi globa za manjše delodajalce (ta znaša od 1.500,00 do 8.000,00 evrov) in globa za delodajalca posameznika (ta znaša od 450,00 do 1.200,00 evrov) ter globa za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe (ta znaša od 450,00 do 2.000,00 evrov). Delodajalec je torej s tem, ko vam ni izplačal plače ali vam ni izdal plačilne liste, v prekršku. Zoper njega lahko podate prijavo pri pristojni inšpekcijski službi.
c) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi:
Skladno z zakonom o delovnih razmerjih imate v primeru neizplačila plač in prispevkov možnost, da izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi. Pri tej vrsti odpovedi pogodba o zaposlitvi preneha veljati takoj (natančneje: naslednji dan po vročitvi odpovedi) in torej ni nobenega odpovednega roka, ki bi ga bilo potrebno spoštovati. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj delodajalca zakon delavca varuje in mu zagotavlja tako pravico do odpravnine kot tudi pravico do odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Pripada pa mu tudi denarno nadomestilo za brezposelnost. Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove le iz razlogov, ki so izrecno določeni v zakonu in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov tako delavca kot tudi delodajalca ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Razlogi za izredno odpoved pogodbe s strani delavca (ki so povezani z izplačilom plače in prispevki) so naslednji:
- delodajalec mu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
- delodajalec mu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačal bistveno zmanjšano plačo;
- delodajalec mu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku;
- delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost;
Kaj morate storiti pred izredno odpovedjo
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi morate delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti tudi inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko v nadaljnjem roku 30 dni izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi. Kršitev, ki se nanašajo na izplačilo plač in prispevkov, delodajalec niti ne more odpraviti. Zaradi njegovega ravnanja je namreč že prišlo do zamude pri izplačilu plač in te zamude po sami naravi stvari ne more odpraviti.
Zato je v primerih, ko delavec pogodbo o zaposlitvi izredno odpoveduje iz razloga neizplačila plač, pisen opomin delodajalcu in 3-dnevni rok za odpravo kršitev zgolj postopkovno opravilo, ki ga delavec mora izvesti, čeprav ve, da kršitve delodajalec ne more odpraviti in da bo imel po preteku roka nedvomno možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V primeru izredne odpovedi s strani delavca vam pripada enaka odpravnina, kot bi vam pripadala, če bi vam delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal redno, iz poslovnega razloga, torej:
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot 20 let.
Prav tako vam pripada odškodnina, ki znaša najmanj toliko, kot znaša izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka. V takem primeru je zato najprej potrebno ugotoviti, kakšen bi bil odpovedni rok, če bi vam delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in nato za ves ta čas izračunati višino "povprečne plače". Odškodnina se namreč izračuna glede višino izgubljenega plačila. Delodajalec vam je dolžan zato, ker ste morali pogodbo o zaposlitvi zaradi njegovih nezakonitih ravnanj odpovedati izredno (torej brez odpovednega roka), plačati neke vrste nadomestilo zaradi izgube odpovednega roka.
Kot delavec imate po koncu delovnega razmerja tudi pravico, da se prijavite na pristojnem zavodu kot iskalec zaposlitve in da prejemate denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.
d) vložitev kazenske ovadbe
Neizplačilo plač pod določenimi pogoji lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje, in sicer gre za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Za to kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta, v primeru hujših posledic (na primer neizplačilo 3 zaporednih plač) pa zapor do treh let. Če menite, da so podani zakonski znaki tega kaznivega dejanja, lahko na policiji ali pristojnem državnem tožilstvu zoper delodajalca podate tudi kazensko ovadbo.
Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.
3