Četrtek, 5. 9. 2013, 14.21
8 let, 7 mesecev
Dela zastonj, da bi pozneje lahko zaslužil
Že od nekdaj živi za košarko. Ko se je razvedelo, da bo evropsko prvenstvo v Sloveniji, si je zabičal, da mora biti del tega. Tako ali drugače. "Najprej nisem vedel, da bo mogoče prostovoljstvo delo, a me je oče kmalu opozoril na to možnost. Takoj sem se prijavil in zdaj sem tukaj," v dvorani Tivoli, kjer potekajo boji v skupini A, sije od sreče Žiga Kobal. Eden izmed 1200 prostovoljcev, ki skrbijo za nemoten potek organizacijskega kolesja, in se trudijo, da bi košarkarski navdušenci s plačano vstopnino ter novinarji prizorišče zapuščali z nasmehom.
"Nobenemu ne bi smelo biti izpod časti delati zastonj"
Prostovoljci so gostoljubni, energijo črpajo iz ljubezni do košarke. "Poslušal sem že opazke, da s tem, ko nismo plačani za delo, le zapravljamo čas. A se grdo motijo. Včasih je treba narediti kaj zastonj, da lahko potem zaslužiš. Nobenega ne sme biti sram, nobenemu ne bi smelo biti izpod časti delati zastonj. To je plemenito delo, saj pomagaš drugim. Ve se, da prvenstva v Sloveniji brez nas ne bi mogli speljati. Zavedamo se, v kakšnem stanju je država, tako da ne moremo pričakovati, da bomo plačani. Že to, da sem lahko tukaj, je posebna čast," pojasnjuje 22-letni študent fakultete za družbene vede in bodoči diplomant, saj je dan pred začetkom EuroBasketa uspešno položil zadnji izpit.
Prostovoljno delo doživlja kot referenco za prihodnost. "Na fakulteti smo imeli zaposlitveni most. Dejali so nam, da v življenjepisu kandidata najprej pogledajo morebitne prostovoljne izkušnje. Takšnim ljudem dajejo prednost, ker se vidi, da so marljivi. Če delaš nekaj zastonj, to delaš s srcem." Njegovi košarkarski junaki žogo polagajo v koš, sam pa se je izkazal pri polaganju izpitov. Zaradi fakultete je tudi prekinil košarkarsko kariero. Treniral je pri treh klubih, nazadnje v Logatcu. Ko se je vpisal na fakulteto in se je os njegovega življenja preselila v Ljubljano, se je odločil, da bo s košarko prijateljeval le še ljubiteljsko.
"Sem del največjega športnega dogodka v zgodovini Slovenije. Pomagam, da bo prvenstvo čim boljše izpeljano. Imam zagotovljen topel in hladen obrok, opremo, prekrasno majico, ki sem jo dobil za vedno … Si lahko želim še več?," iz njegovih oči žari zadovoljstvo, ko se s pogledom sprehaja po svečano opremljeni dvorani, v kateri se ljubljanskemu občinstvu dokazuje tudi velemojster Tony Parker.
Razjezil jih je neposlušni francoski fotograf
Da je bil izbran, selekcija je odnesla dobro polovico kandidatov (vseh skupaj je bilo 2536), je pomagalo bogato znanje tujih jezikov. Želi si postati športni novinar. Zato je presrečen, ker jih opazuje pri delu ter kot prometnik usmerja po prizorišču. Če je v jutranji izmeni, dela od osmih do 13.30. "To so predvsem fizična dela, pripravljajo se prostori. Poskrbimo, da imajo novinarji na voljo vse, kar potrebujejo. Popoldanski termin traja do polnoči, pri nekaterih tudi do enih zjutraj," takrat pa med sodelujočimi poskoči adrenalin, saj potekajo dvoboji za točke.
Rad se pošali, da je kot Gandalf, priljubljeni čarovnik iz trilogije Gospodar prstanov, ko se postavi pred črto, ki označuje konec dovoljenega gibanja za nekatere akreditirane goste. Tam jim jasno in glasno razloži, da ni prehoda. Prvi dan mu je živce najbolj paral neposlušni francoski fotograf. "Ni bilo prijetno, saj moramo spoštovati stroga pravila. Na njegovi akreditaciji je lepo pisalo, kam lahko gre, kam pa ne. In ni izjem. Ko se je v prepir vmešala nadrejena, je dogovor visel na tankem ledu. Če bi takrat poklicali varnostnika, bi bilo zanj prvenstvo končano. Sledila bi odvzem akreditacije in pot domov," je pojasnil primer, kjer zaradi trme fotografa ni zaleglo niti čezmerno gostoljubje prostovoljcev.
Največ Litovcev, med prostovoljci tudi Kolumbijec
Med prostovoljci je ogromno tujcev, prihajajo iz 21 držav. Z Žigo tesno sodeluje Alex iz Luksemburga, košarkar tamkajšnjega najboljšega kluba. Med prostovoljci je celo Kolumbijec, največ je Litovcev, ki imajo prirojeno ljubezen do oranžne žoge. Na natečaj se je prijavilo kar 625 tujih kandidatov, s tem pa se je Slovenija zapisala v zgodovino, saj je postavljen novi rekord evropskih prvenstev. In večine ne moti, da delo opravlja v mestih, kjer ne igra njihova reprezentanca. Dodaten dokaz, da so sem prišli zaradi drugih razlogov. Podobno lahko rečemo o Žigi. Drži palce Maljkovićevi četi v Celju, v Ljubljani pa pomaga predstavnikom medijev. In predstavlja srce evropskega prvenstva.