Špela Grošelj: Pisali so, da bom počila

Kateri je bil tisti prelomni trenutek, ko ste se sploh odločili za hujšanje?

Kljub temu, da je že dolgo od tega, se tega trenutka zelo dobro spomnim. Z mojo dobro prijateljico, modno oblikovalko Nino Šušnjaro, sva izbirali oblačila za prihajajoči koncert  in naročila sem ji naj mi izbere oblačila, ki bodo pokrila vse; roke, noge, hrbet ... Takrat sem prišla do spoznanja, da se moram vzeti v roke. To je bilo leta 2010 in danes se mi zdi vse to zelo, zelo daleč ... 

Kateri je bil najbolj boleč komentar, ki sta ga dobili na račun svoje teže?

Ko si tako zelo medijsko izpostavljen, je veliko komentarjev, a jih največ tudi ne slišiš. Velikokrat so si me privoščili na naslovnicah, za naslovi kot so: "Počila bo" in potem "Počila bo 2. del". Rumene revije so si me kar privoščile. A imam srečo, da me takšne stvari ne zlomijo, kot bi morda koga drugega. Hvaležna sem moji mami, ki mi vedno pravi, da ljudje, ki grdo pišejo o meni, nimajo nič lepega za povedati o sebi. 

Se še spomnite tistega dne, ko ste si rekli, da zdaj je pa dovolj in boste končno začeli hujšati?

Hujšati sem začela decembra, bil je ponedeljek, in to je bil zares najbolj neprimeren mesec za začetek hujšanja. Kasneje mi je bilo večkrat žal, da sem se za hujšanje odločila ravno decembra, ko je največ zabav in dogodkov. Po vsakem nastopu me vedno čaka pogostitev in ljudem je težko povedati, da ne bom jedla, kaj šele, da bi jim dopovedala, da sem na dieti, saj bi bila videti čisto preveč vzvišena (smeh). Moja dieta je trajala štiri mesece, prvi mesec mi je bilo najtežje. Ko sem končala dieto, sem bila že kar malo obsedena s treningi in sem povsod iskala fitnes studie, tudi na dopustu na Tajskem nisem želela prenehati telovaditi. Spomnim se, da sem šla v drugo skrajnost, ko preprosto nisem zdržala brez treningov.

Ste v času hujšanja kdaj pomislili, da bi končali, ker vam je bilo pretežko?

Seveda sem imela tudi trenutke šibkosti, a sem imela srečo, da me je moj nekdanji fant ves čas močno podpiral. On je v veliki meri odgovoren, da sem sploh začela, in me je resnično ves čas spodbujal, z mano treniral in se prehranjeval enako kot jaz. Prav zaradi njega mi je bilo vse skupaj veliko lažje, ker v času hujšanja res potrebujemo veliko podpore in spodbude.

Kateri hrani ste se v času diete najtežje odpovedali?

Najtežje se mi je še danes odreči sladkarijam. Lahko mi vse vzamete od mesa do zelenjave in če bi mi do konca življenja pustili samo sladkarije, bi bila jaz povsem zadovoljna (smeh).

Kakšen je danes vaš jedilnik?

Zadnje čase je moj jedilnik zelo različen, nisem na dieti oz. jem po občutku. Pridejo dnevi, ko si zjutraj naredim sadni smuti z grškim jogurtom, včasih pojem zjutraj jajca, se pa tudi pregrešim in kdaj pojem rogljič ali pa sendvič. Trenutno resnično jem tisto, kar mi zadiši, nisem obremenjena s tem kaj bi morala jesti. Imam nekoliko okrnjen seznam jedi, zato tudi ne ekspirimentiram s hrano (smeh). Zelo sem zadržana z zelenjavo, počasi jo dodajam na jedilnik, včasih nisem niti enega kosa zelenjave pojedla.

Kako danes skrbite za dobro telesno pripravljenost?

Zelo rada tečem. Rada imam tudi funkcionalne vadbe, z lastno težo, vojaške poskoke. Ne treniram vsak dan, se pa potrudim, da treniram trikrat na teden. Včasih sem trenirala šestkrat na teden, in ko sem morala sedmi dan počivati, je bila to zame prava muka. Zdaj pa poslušam telo, v povprečju treniram trikrat na teden, morda včasih kakšen dan več, ne pa več ves čas.

Vam je bilo težje shujšati ali je težje ohranjati težo?

Pravijo, da je trdnjavo težje osvojiti kot jo braniti. Zdi se mi, da je težo lažje ohranjati, ker ko hujšaš, so pravila resnično zelo stroga. Takrat si se primoran določenim jedem odpovedati. Ker pa je hrana zame velik užitek in pravi ritual, se ji zelo nerada odpovedujem in zdaj, ko nisem več v procesu hujšanja si zato lahko dovolim "prekrške" (smeh)

Kako danes stopite kakšen odvečni kilogramček?

Svojo težo imam pod nadzorom, saj se tehtam dvakrat do trikrat ne teden, ravno zato, da ne bi šla čez mejo, ki sem si jo postavila pred časom. Če se zgodi, da se tej meji približujem, vzamem enega od starih jedilnikov in se discipliniram za toliko časa, da sem spet na svoji idealni teži. Vozim slalom, bi temu rekla. Non stop (smeh).

Kakšen nasvet pa imate za tekmovalce šova The Biggest Loser Slovenija?

Naši tekmovalci se zavedajo, da imajo tukaj več kot stoodstotno podporo. Imajo podporo obeh trenerjev, ki sta zares neverjetna. Zavidam jim, ker bodo lahko hujšali po tako zelo posebnem programu, ob sebi bodo imeli vrhunsko ekipo. Za kaj takšnega navadno ni priložnosti. Vem, da jim bo težko, a v tistem trenutku naj pomislijo na to, da gre za popolno priložnost. Ne predstavljam si, kje bi imel nekdo lahko še bolj popolne pogoje, da spremeni svoje prehranjevalne navade, telo, zdravstveno stanje ... Oz. kar celo življenje.