Ponedeljek, 4. 9. 2023, 15.06
1 leto, 2 meseca
Red Bull 400
Na letalnici bratov Gorišek se je včeraj iskrilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
V Planici se je včeraj odvila predstava vredna jubilejne izvedbe teka na letalnico bratov Gorišek - Red Bull 400. Odločitev o zmagovalcu na tej tekmi še nikoli ni bila tako tesna in razburljiva. V njej Slovenec Luka Kovačič ni uspel šešestič zapored zmagati in je krono moral predati neverjetnemu Avstrijcu Christofu Hochenwarterju. Blizu je bil tudi Klemen Španring. Tudi pri ženskah je šla zmaga tokrat v tujino, domov jo je odnesla Hrvatica Tea Faber.
“Sem napovedal, da bo moral tisti, ki me bo hotel premagati, postaviti rekord in to se je zgodilo. Chris je zasluženo zmagal in vesel sem zanj,” je povedal Luka na vrhu planiške lepotice. Hochenwarter je Kovačiča prehitel za 3 sekunde, ob tem pa za sekundo izboljšal Kovačičev rekord iz leta 2021.
Štafete
Za deseto izvedbo teka Red Bull 400 v Planici se je dolina pod Poncami oblekla v prelepo vreme. Obsijana s soncem je bila na trenutke za najtežji tek v breg kar malo pretopla. A po kvalifikacijah, ki so res potekale v najbolj vročem delu dneva, se je sonce nekoliko ohladilo in že ob finalnih tekih štafet se je lažje dihalo. Mešane, moške in poklicne četvorke so pokazale, da so razmere odlične za boje do zadnjih atomov moči. Še posebej zanimivo je bilo pri poklicnih ekipah, kjer so v teku 4x 100 metrov končno zmagali gasilci iz Štatenberka.
Presrečni Simon Iskra, Roki Dragan, Rok Pugelj in Dejan Povšič so tekmovali tretjič, leta 2021 in 2022 pa so zasedli drugo stopničko in menijo, da je bil skrajni čas, da so letos skočili še na prvo. A jim ni bilo lahko! Lanski zmagovalcise namreč niso predali do konca in o zmagi je odločalo nekaj centimetrov. Gasilci so skupaj porabili 3 minute in 33 sekund, gorski reševalci z Jezerskega pa 3 minute in 34 sekund. Primešanih štafetah je zmagala ekipa katere ime pove vse - Lepotica in zveri v zasedbi Tomaz Rep,Lina Rotar Paušič, Vito Kolarič in Simon Kmet. Pri moških je bila najboljša ekipa Neversecond v zasedbi Rok Zupančič, Anže Gros, Miha Jan in Vili Črv.
Ženske
Pri ženskah tokrat nismo videli štirikratne zmagovalke in rekorderke (6:11) Barbare Trunkelj. V finalu je tako svojo priložnost izkoristila Hrvatica Tea Faber, ki je bila lani tretja sčasom 6:50, včeraj pa je zmagala s časom 6:52. Pravi, da je bilo izjemno težko in da ne ve, če imaše kaj rezerve, da pa je seveda izjemno vesela, da ji je uspelo.
Da ji bodo druga dekleta težko kos je pokazala že ob vstopu na zaletišče, kjer si je nabrala veliko prednost. Slovenki Mojca Koligar(7:01) in Maja Mencingar (7:07) sta ji vztrajno sledili, a preveč približati se nista uspeli.
Moški
Pri moških so biliže od vrha hrbtišča izenačeni Slovenca Luka Kovačič in KlemenŠpanring ter Avstrijec Christof Hochenwarter. Kovačičje bil spredaj, a mu je Španring dihal za ovratnik, Hochenwarter pa jima je vztrajno sledil. Na začetku zaletišča je bilo tako že jasno, da bo boj hud do konca in to so seveda dobri pogoji za rekord. Ko so to začutili še gledalci je vzdušje postalo peklensko. Kovačič je vztrajno držal minimalno razliko do Španringa in kazalo je, da mu bo uspelo, zato so vsi začeli pogledovati na časomerilski semafor: “Bo nov rekord?”
Takrat pa je eksplodiral tretji - Hochenwarter. Kar naenkrat je bil vzporedno s petkratnim zmagovalcem in začela sta boj za zadnjih pet metrov in pozicijo na finalni leseni klančini tik podvrhom. Tam je Kovačiču zdrsnilo in Avstrijec je prvi dobesedno padel skozi cilj (4:52). Kovačič je padel nanj (4:55), za njima pa se je v cilj zavihtel šeŠpanring (4:57). Do prihoda četrtega AljažaPraha (5:29) so že toliko prišli k sebi, da so se umaknili z male ciljne ploščadi.
“Noro težko je bilo! To je moj prvi tek Red Bull 400. Nikoli še nisem tekel na čem podobnem. Z Lukatom se poznava že dlje časa in vedel sem, da ni nepremagljiv, a nisem bil prepričan, da ga lahko premagam jaz,” je povedal zmagovalec potem, ko je na vrhu letalnice prišel do zraka, Luka Kovačičpa je hitro dodal: “Saj vem zakaj mu je uspelo zmagati. Ker ni vedel kaj ga čaka (smeh). Drugača pa priznam, da sem malo razočaran. Logično je, da si vsak, ki pride na tako tekmo vrhunsko pripravljen, želi zmage, a to da me je Chris prehitel je dobra reč. Zame je to motivacija za naprej in iz srca mu privoščim, ker je bil danes vsekakor boljši. Tudi če mi ne bi spodrsnilo, ne bi zmagal.”
Boj samega s seboj
Tek Red Bull 400 pa ni le borba za stopničke. Je tudi tekmovanje za vse, ki se pridejo boriti s samim seboj, morda s kolegi ali pa s svojim starim osebnim rekordom. Tudi med preštevilnimi rekreativci je letos vladala močna mednarodna konkurenca, med vsemi mogočimi tekači pa omenimo dva, ki sta nedvomno izstopala v kategoriji tistih, ki so premagovali sami sebe...
Ben Tansley
Anglež si je leta 2017 poškodoval hrbtenico pri padcu z motorjem. Pristal je na invalidskem vozičku z diagnozo, da hodil ne bo nikoli več. Včeraj je tekmoval na Red Bull 400 v Planici.
“Rehabilitacija je dolga, sedaj sem v šestem letu. Začelo se je s strmenjem v prste na nogah in poskusi, da jih premaknem, a se dolgo, zelo dolgo ni zgodilo nič, potem pa se enkrat je...Še vedno sem bil priklenjen na bolniško posteljo, ampak voljo sem dobil in počasi sem premikal vedno več, na koncu uspel stati pokonci brez pomoči in danes lahko sodelujem na dogodkih kot je ta.”
Ben še ne more zares teči, lahko pa hodi z berglami brez druge pomoči, letos maja je na globalnem tekmovanju Wings For Life World Run tako premagal 1,73 kilometra, kar je za nekoga, ki naj ne bi nikoli več hodil izjemen rezultat. Včeraj je prišel do vrha letalnice. Za to je potreboval nekaj sekund več kot eno uro, za tekmovalcem pred njim je zaostal dobrih 43 minut, a njegov rezultat je nedvomno vreden vsaj toliko kot zmaga.
Milly Pickles
Angležinja je konec leta 2017 izgubila desno nogo pod kolenom. Po nekaj mesecih se je naučila hoditi s protezo, kasneje pa ji je dodala še tekaško stopalo in pričela s tekom. Včeraj je nastopila na Red Bull 400 v Planici.
“Nisem razmišljala o tem, da bi šla lahko hitro, raje sem se fokusirala na to, kam lahko postavim noge. Bilo je kot bi plezala. Občasno mi je zdrsnilo in potem sem se še bolj osredotočila na to. Vmes sem štela od ena do petdeset in samo na petdeset pogledala okoli, kje sem in koliko ješe... Res se počutim dobro po vsem tem, ker pred tem sem že lahko tekla po kakšnem položnem klancu, danes pa tole in dejstvo da sem zmogla. Res sem vesela in ponosna in drugo leto sevidimo.”
Milly je do vrha rabila 17 minut in 26 sekund. Ni se uvrstila v finale, je pa to menda postal njenamotivacija za naslednje leto.
Kaj je Red Bull 400
Tek po skakalnicah in letalnicah navzgor je povsem drugačna tekaška preizkušnja. To ni gorski tekin ni tek po stopnicah, je tekaško trpljenje na kvadrat, ko se po strmem doskočišču in zaletišču prebijaš preko 400 meterske proge navzgor. Le redki pravzaprav uspejo vse preteči. Večina tekmovalcev se do cilja priplazi po vseh štirih.
A zadovoljstvo na vrhu je tako veliko, da setekmovalci na Red Bull 400 iz leta v leto vračajo.Tekmuje se v kategoriji posameznikov in štafet, mešanih in poklicnih, ki tečejo 4 x 100 metrov. Prvičso tekmovanje Red Bull 400 pripravili leta 2011 v avstrijskem Kulmu, Planica je sledila že naslednje leto in se zasidrala na vrh po težavnosti in prestižu. Tekmovanja Red Bull 400 sicer potekajo po številnih skakalnicah in letalnicah po svetu.
