Torek, 14. 8. 2018, 18.00
6 let, 3 mesece
Viceland
Boj proti mamilom spodbudil nastanek novega črnega trga #foto
V dokumentarni seriji Države skozi modo, ki jo lahko spremljate na Planetu, se je manekenka in igralka Hailey Gates odpravila v Bolivijo, kjer je raziskala, kako je ameriška vojna proti mamilom spodbudila nastanek novega črnega trga, vrednega več milijonov dolarjev.
V Boliviji je več desetletij trajala ameriška vojna proti mamilom. Da bi zmanjšali izvoz kokaina iz Južne Amerike, so napadli najbolj priljubljen pridelek v Boliviji, liste koke. Bolivijci so zaljubljeni v koko, je del njihove kulture, stoletja jo gojijo kot tradicionalno zdravilo. Iz nje pa se izdeluje tudi kokain.
Ko je bolivijska vojska v sodelovanju z DEA, ameriško agencijo za preprečevanje tihotapljenja prepovedanih drog, uničevala nasade koke, ki so bili vir preživetja številnih vasi po vsej državi, so izbruhnili nasilni spopadi.
Ko je Evo Morales leta 2006 postal predsednik Bolivije, je izgnal ameriško agencijo DEA in zaščitil pridelovalce. Bolivijski predsednik prihaja iz družine pridelovalcev koke, na oblast pa je prišel kot vodja sindikata pridelovalcev koke. Pozneje je ustanovil politično stranko, ki stremi k socializmu, nasprotuje imperializmu in kapitalizmu ter zagovarja gojenje koke.
Bolivijski predsednik Evo Morales
Ameriška vlada je odgovorila z zmanjšanjem trgovanja, kar je pripeljalo do nezakonite trgovine oziroma za več kot milijon dolarjev vrednega črnega trga, uvoza rabljenih oblačil. To je postala 40 milijonov dolarjev vredna industrija, ki zaposluje na tisoče ljudi, ki pa ji bolivijska oblast nasprotuje in jo preganja.
Ko je predsednik prepovedal uvoz rabljenih oblačil, je trdil, da gre za bolivijsko dostojanstvo in da ne bodo nosili ponošenih ameriških cunj. Vlada se na vse načine trudi ustaviti tihotapljenje izdelkov. Tudi domača tekstilna industrija pritiska na vlado, naj preganja tihotapce, da bi tako ohranili domačo proizvodnjo.
Vseeno pa trgovina z rabljenimi oblačili v Boliviji cveti, saj si po večini revno prebivalstvo lažje privošči rabljena ameriška oblačila kot pa do kar trikrat dražja oblačila domače proizvodnje.