Zgledujmo se po Skandinavcih!

Slovenci smo evropski rekorderji po številu individualnih hiš in tudi rekorderji po nezaupljivosti (v druge ljudi zaupa 18 % Slovencev). Lastno hišo ima 67 % Slovencev, dve tretjini ljudi živi v individualnih hišah. Zaradi finančnega stanja ena oseba čez deset let ne bo več mogla preživeti sama v svoji lastni hiši (oziroma bo to privilegij).

V skandinavskih državah prihaja v ospredje t. i. sobivanje oziroma co-housing. O tovrstni obliki namestitve bi bilo dobro razmisliti tudi pri nas. Sanja Lončar pojasnjuje: “Pod pojmom sobivanje niso mišljena varovana stanovanja, ki so ekstremno draga oblika namestitve, ampak sobivanje v smislu, da pet, šest oseb organizira življenje v dovolj veliki nepremičnini (ki pa ne rabi stati milijon evrov). Stroški šestih oseb so enaki stroškom treh samskih oseb. Torej, že v startu je standard bivanja enkrat večji, tudi če ne spremenimo ničesar.”

Katere so najbolj osnovne značilnosti sobivanja (co-housing)? “Moramo se zavedati, da sobivanje ni vrsta novodobnega hipijstva (lahko pa tudi), niti ni komuna. Vsak stanovalec v taki skupnosti ohrani svojo individualnost, delijo se le nekateri skupni objekti oziroma površine ter zelenica in prostori za druženje. Tudi oblike in organizacija sobivanja so lahko zelo različne: urbane, kmečke, moderne, alternativne itd.”

Veliko ljudi bo v prihodnosti pred dilemo, ali v času pokoja vzdrževati sebe, ali hišo. Kot družba se staramo in nerealno je pričakovati, da bo tretjina ljudi delala za ostali dve tretjini ljudi. To je paradoks. Morda bomo morali žrtvovati delček svoje individualnosti, bomo pa zato živeli bolj kvalitetno in ne v instituciji (domovih za ostarele). Sanja Lončar dodaja: “Še vedno lahko najamemo negovalko, ki bo za isti denar oskrbovala le nekaj ljudi, pa tudi polovico svojega časa se ne bo ukvarjala z birokratskimi zadevami in poročanjem ministrstvu. Skratka, v vseh pogledih je taka oblika bivanja veliko bolj privlačna kot bivanje v domu.”

AKTUALNI DOGODKI KLEPETA.